Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uboštevni redovi

17.03.2019


Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva.

Srednjeveški položaj Rimskokatoliške cerkve je bil precej drugačen od današnjega, saj je imela glavno vlogo na tako rekoč vseh ravneh življenja. V tem obdobju, pa seveda že tudi prej, so nastajale redovne skupnosti, v katerih so poudarjali predvsem preprostost, nravno čistost in uboštvo. Pri tem pa se je pojavilo različno imenovanje teh redovnih skupnosti. Tako je bilo dolgo časa uveljavljeno ime beraški redovi, pozneje ubožni, zdaj pa se je uveljavilo imenovanje uboštveni redovi. Ti so bili v času nastanka po svoji organizaciji nekaj čisto novega. Strogo uboštvo ni vezalo le posameznikov, ampak tudi skupnost, samostan, cerkev. Preživljali so se z ročnim delom in miloščino. V zameno so ljudem oznanjali božjo besedo in pomagali pri pastoralnem delu. V dobi, ko se je precejšnji del duhovščine predajal bogastvu in uživanju, ko so se pojavljala krivoverstva, so uboštveni redovi vključevali nove življenjske tokove in tako postali nosilci tedanje reforme Cerkve. V oddaji Sledi časa bomo predstavili uboštvene redove nekoč in danes in govorili tudi o pečatu, ki so ga pustili v arhitekturi.

Sogovornika

Dr. Metod Benedik,  slovenski teolog in zgodovinar, član redovne skupnosti kapucinov.

Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je doktoriral na temo Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske.

Redovi

Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva. Pri tem so ubrali drugačno pot kot valdenci in katari, ki jih je Cerkev ostro preganjala. Z navdušenjem so se novi redovi lotili dušnega pastirstva in zato so jih papeži takrat zelo cenili. Med uboštvene redove tistega časa štejemo frančiškane, klarise, dominikance, karmeličane, mednje pa spadajo tudi red puščavnikov sv. Avguština, serviti in še nekatere manjše skupnosti.

Minoriti.

foto: Arhiv RKC:

Fračiškani, ZDA, 2010.

foto: Jim Mcintosh.

Dominikanci.

foto: Arhiv RKC.

Klarise.

foto: Arhiv RKC:

Dr. Metod Benedik  pri tem opozarja, da še vedno lahko slišimo ime beraški redovi, čeprav so zgodovinarji in teologi to že pred časom opustili. Zato moramo upoštevati in uporabljati predvsem imenovanje uboštveni redovi. To pa zato, ker se je treba ozreti na Frančiška Asiškega, ki je bil nekako začetnik, izhodišče za nastanek tako imenovanih manjših bratov in vseh preostalih redovnih skupnosti, ki sodijo v skupino uboštvenih redov.

Sv. Frančišek Asiški.

foto: pixelspriner

Asissi, 2000.

foto: Gary Todd.

 

Samostani

V srednjeveški Evropi so uboštveni redovi postavili na stotine samostanov. Kot pravi dr. Branko Vnuk, bi lahko rekli, da je bilo ustanovljenih 700 dominikanskih samostanov in več kot 2100 minoritskih ali frančiškanskih samostanov. Na Štajerskem jih je bilo 22, na Spodnjem Štajerskem pa devet. V oddaji lahko tudi izvemo, koliko samostanov, ki so pripadali uboštvenim redovom, se je ohranilo v celoti, koliko jih je bilo delno ali popolnoma uničenih ali spremenjenih. Usode teh stavb so zelo zanimive in pestre. Recimo na minoritski samostan na Ptuju je leta 1945 padla bomba in popolnoma uničila samostansko cerkev, ki je bila biser baročnega sakralnega stavbarstva pri nas.

 

 

 

Utrinki

 

 

Odmevi stoletij


Sledi časa

900 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Uboštevni redovi

17.03.2019


Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva.

Srednjeveški položaj Rimskokatoliške cerkve je bil precej drugačen od današnjega, saj je imela glavno vlogo na tako rekoč vseh ravneh življenja. V tem obdobju, pa seveda že tudi prej, so nastajale redovne skupnosti, v katerih so poudarjali predvsem preprostost, nravno čistost in uboštvo. Pri tem pa se je pojavilo različno imenovanje teh redovnih skupnosti. Tako je bilo dolgo časa uveljavljeno ime beraški redovi, pozneje ubožni, zdaj pa se je uveljavilo imenovanje uboštveni redovi. Ti so bili v času nastanka po svoji organizaciji nekaj čisto novega. Strogo uboštvo ni vezalo le posameznikov, ampak tudi skupnost, samostan, cerkev. Preživljali so se z ročnim delom in miloščino. V zameno so ljudem oznanjali božjo besedo in pomagali pri pastoralnem delu. V dobi, ko se je precejšnji del duhovščine predajal bogastvu in uživanju, ko so se pojavljala krivoverstva, so uboštveni redovi vključevali nove življenjske tokove in tako postali nosilci tedanje reforme Cerkve. V oddaji Sledi časa bomo predstavili uboštvene redove nekoč in danes in govorili tudi o pečatu, ki so ga pustili v arhitekturi.

Sogovornika

Dr. Metod Benedik,  slovenski teolog in zgodovinar, član redovne skupnosti kapucinov.

Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je doktoriral na temo Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske.

Redovi

Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva. Pri tem so ubrali drugačno pot kot valdenci in katari, ki jih je Cerkev ostro preganjala. Z navdušenjem so se novi redovi lotili dušnega pastirstva in zato so jih papeži takrat zelo cenili. Med uboštvene redove tistega časa štejemo frančiškane, klarise, dominikance, karmeličane, mednje pa spadajo tudi red puščavnikov sv. Avguština, serviti in še nekatere manjše skupnosti.

Minoriti.

foto: Arhiv RKC:

Fračiškani, ZDA, 2010.

foto: Jim Mcintosh.

Dominikanci.

foto: Arhiv RKC.

Klarise.

foto: Arhiv RKC:

Dr. Metod Benedik  pri tem opozarja, da še vedno lahko slišimo ime beraški redovi, čeprav so zgodovinarji in teologi to že pred časom opustili. Zato moramo upoštevati in uporabljati predvsem imenovanje uboštveni redovi. To pa zato, ker se je treba ozreti na Frančiška Asiškega, ki je bil nekako začetnik, izhodišče za nastanek tako imenovanih manjših bratov in vseh preostalih redovnih skupnosti, ki sodijo v skupino uboštvenih redov.

Sv. Frančišek Asiški.

foto: pixelspriner

Asissi, 2000.

foto: Gary Todd.

 

Samostani

V srednjeveški Evropi so uboštveni redovi postavili na stotine samostanov. Kot pravi dr. Branko Vnuk, bi lahko rekli, da je bilo ustanovljenih 700 dominikanskih samostanov in več kot 2100 minoritskih ali frančiškanskih samostanov. Na Štajerskem jih je bilo 22, na Spodnjem Štajerskem pa devet. V oddaji lahko tudi izvemo, koliko samostanov, ki so pripadali uboštvenim redovom, se je ohranilo v celoti, koliko jih je bilo delno ali popolnoma uničenih ali spremenjenih. Usode teh stavb so zelo zanimive in pestre. Recimo na minoritski samostan na Ptuju je leta 1945 padla bomba in popolnoma uničila samostansko cerkev, ki je bila biser baročnega sakralnega stavbarstva pri nas.

 

 

 

Utrinki

 

 

Odmevi stoletij


18.07.2010

Maks Fabiani - arhitekt v Plečnikovi senci

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


11.07.2010

Srebreniške rane

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


04.07.2010

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


27.06.2010

Pred 200-letnico rojstva Stanka Vraza

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.06.2010

Ivan Konte - življenje več življenj

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


13.06.2010

Spomini na zabukovniški rudnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


06.06.2010

O totalitarizmih v 20. stoletju

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


30.05.2010

Dr. Alojzij Juvan

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


23.05.2010

Prekmurska melanholija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


16.05.2010

Zgodovina nogometa na Slovenskem

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


09.05.2010

Človek spet je brat človeku?

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


02.05.2010

Od zvezde pritlikavke do rdeče orjakinje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


25.04.2010

Od "Wehrmachta" k partizanom - uporniki za ceno lastne glave

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


18.04.2010

Prve demokratične večstrankarske volitve pri nas

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


11.04.2010

Krožna pot Zelenega Jurija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


04.04.2010

Cerje - "zahodni branik slovenstva"

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


28.03.2010

Najstarejše kolišče v Ljubljani

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


21.03.2010

Ivan Hribar - "oče" sodobne Ljubljane

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


14.03.2010

Tine Rožanc - 90 let železničarskega kulturnega društva

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


07.03.2010

Subkultura izbrisanih?

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 37 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov