Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodbe prve slovenske bančne ustanove
Nad Čopovo ulico v Ljubljani se dviguje mogočna bela zgradba Mestne hranilnice ljubljanske – prve slovenske bančne ustanove. Ta je nastala na višku slovenskega narodnega prebujanja in je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje odigrala ključno vlogo pri poslovnem osamosvajanju in finančnem opismenjevanju Slovencev. Zgodbo Hranilnice tokrat pripovedujejo arhivski in časopisni viri.
“Sursum Corda! – Kvišku srca! Res je, da bode rasla vaša odgovornost in da se bode množilo delo, katerega opravljate z vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo, čimbolje se bo krepila Mestna hranilnica in čim bolj bode raslo njeno lastno in zaupano ji premoženje; res pa je tudi, da bode rasla hvaležnost mnogoštevilnih ulagateljev za modro vaše poslovanje, osobito pa hvaležnost Mestne občine ljubljanske, ki v Mestni hranilnici vidi svojo ljubljeno hčerko.”
Ljubljanski župan dr. Ivan Hribar v slavnostnem govoru ob odprtju stavbe Mestne hranilnice, 29. aprila 1905.
902 epizod
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Zgodbe prve slovenske bančne ustanove
Nad Čopovo ulico v Ljubljani se dviguje mogočna bela zgradba Mestne hranilnice ljubljanske – prve slovenske bančne ustanove. Ta je nastala na višku slovenskega narodnega prebujanja in je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje odigrala ključno vlogo pri poslovnem osamosvajanju in finančnem opismenjevanju Slovencev. Zgodbo Hranilnice tokrat pripovedujejo arhivski in časopisni viri.
“Sursum Corda! – Kvišku srca! Res je, da bode rasla vaša odgovornost in da se bode množilo delo, katerega opravljate z vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo, čimbolje se bo krepila Mestna hranilnica in čim bolj bode raslo njeno lastno in zaupano ji premoženje; res pa je tudi, da bode rasla hvaležnost mnogoštevilnih ulagateljev za modro vaše poslovanje, osobito pa hvaležnost Mestne občine ljubljanske, ki v Mestni hranilnici vidi svojo ljubljeno hčerko.”
Ljubljanski župan dr. Ivan Hribar v slavnostnem govoru ob odprtju stavbe Mestne hranilnice, 29. aprila 1905.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Neveljaven email naslov