Smrt je tabujska tema, ker smo jo izrinili iz vsakdanjega življenja

Ob besedah smrt, minevanje, pogreb, pokopališče se zdrzne vsakdo izmed nas. O teh poslednjih stvareh namreč zelo neradi govorimo, če pa že, je to takrat, ko umre eden izmed svojcev ali prijateljev.

Saj solz skoro več ni,
a v srcu boli, boli.
Kako hitim, da ne zamudim,
nobene reči, samo da pozabim,
da te ob meni več ni.
(A. Strle)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

Neizogibnost slovesa je potem navzoča še dolgo, pogosto vse naše življenje, dokler tudi sami nismo postavljeni pred dokončno dejstvo, da smo na tem svetu le popotniki, ki jih čaka končni odhod.

Je kaj? Je nič Je vse?
Je vetra dih samo,
ki plane čez zemljo
in v vekomaj zamre?
(K. Kovič)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

V teh prazničnih dneh so nam smrt in z njo povezane besede še posebno blizu. Marsikdo meni, da je tako prav, drugi spet temu nasprotujejo in si namesto obiska pokopališč in prižiganja svečk izberejo tako ali drugačno potovanje in oddih.

Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz –
katera roža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?
Če pa trava nad mojo zemljo
bo pognala kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.
(V. Kreslin)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

V današnji oddaji ne bomo razmišljali o simbolnih pomenih smrti in pogrebnih šegah in navadah. Ne bomo ocenjevali, kakšna ekološka obremenitev so gore ostankov plastičnih sveč na pokopališčih, niti nas ne bo zanimalo, kako gledajo na smrt druge kulture, narodi in ljudstva. Zanimal nas bo čisto oseben stik s smrtjo, kot ga doživljajo tisti, ki jim je nekako blizu, kot poslanstvo, poklic, navdih za razmišljanje.

Za nekatere sta smrt in minevanje nekaj popolnoma vsakdanjega. Njihov poklic je vezan na smrt in dogajanje v zvezi z njo. Spet drugi so se recimo odločili, da jim bo ta končni del vsakega človeškega življenja še posebno blizu, ne zaradi njihove lastne smrti, ampak tako, da spremljajo umirajoče in njihove svojce. In tu so tudi tisti, ki o smrti razmišljajo.

Sogovorniki

Iskanje sogovornikov ni bilo preprosto. Najprej so nekateri sodelovanje zavrnili, drugi so bili  neodločni, na koncu pa so se odzvali tisti, ki niso imel zadržkov za pogovor o smrti. Takoj so se  odzvali v Slovenskem društvu Hospic, tudi s pogrebnim podjetjem Žale ni bilo težav, enako kot ne s kolegom dr. Danom Podjedom.

Za tabo vedno vije
se misli mojih pot,
začaran duh spremlja
te vedno in povsod!
(S.Gregorčič)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

Kadar človek umre, njegova luč ugasne ob jutranji zarji,
vendar z njegovo smrtjo ne ugasne tudi sonce!
(Rabindranath Tagore)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

Vekovečna drugih je bližina.
Smrt je le združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče
in poslednji cilj vseh nas je mir.
(Mila Tkačič)

(vir: https://www.navcek.si/urnik-pogrebov/verzi-in-misli-ob-smrti/)

Končnost

Smrt! Ta končna točka fizičnega življenja vsakega posameznika in živega bitja na splošno ostaja to, kar je bila: znana neznanka, ki bo z nami, vse dokler bo obstajal svet, v katerem živimo. Ko odidemo, tudi tega sveta za nas ne bo več.