Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obsmrtno doživetje je eno najmočnejših izkušenj, ki jih človek lahko doživi. Običajno se pojavi v neposredni smrtni nevarnosti, doživeli pa so jo tudi zdravi ljudje v »nenevarnih« okoliščinah. Po raziskavah je okoli tretjina ljudi, ki so bili blizu smrti, "nekaj doživela". Velikokrat to opišejo s primeri in prispodobami. Te pa so seveda del časa in kulturnega okolja, ki mu pripada pripovedovalec, zato se večkrat pojavi napačen vtis o časovni in kulturni odvisnosti obsmrtnih doživetij. Kako je torej mogoče, da klinično mrtev človek lahko opazuje svoje telo, med tem ko ga oživljajo? Je mogoče, da se duša za nekaj (zemeljskega) časa preseli v drugo razsežnost? O tem v oddaji Sledi večnosti, vodil jo bo Marko Rozman.
575 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Obsmrtno doživetje je eno najmočnejših izkušenj, ki jih človek lahko doživi. Običajno se pojavi v neposredni smrtni nevarnosti, doživeli pa so jo tudi zdravi ljudje v »nenevarnih« okoliščinah. Po raziskavah je okoli tretjina ljudi, ki so bili blizu smrti, "nekaj doživela". Velikokrat to opišejo s primeri in prispodobami. Te pa so seveda del časa in kulturnega okolja, ki mu pripada pripovedovalec, zato se večkrat pojavi napačen vtis o časovni in kulturni odvisnosti obsmrtnih doživetij. Kako je torej mogoče, da klinično mrtev človek lahko opazuje svoje telo, med tem ko ga oživljajo? Je mogoče, da se duša za nekaj (zemeljskega) časa preseli v drugo razsežnost? O tem v oddaji Sledi večnosti, vodil jo bo Marko Rozman.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji skupaj z nekaterimi gosti spregovorimo o vselej aktualni tem – kako naj sodobna šola ob posredovanju znanj mlademu človeku pomaga sooblikovati vrednostne vzorce, ki so seveda povezani z našo krščansko duhovnostjo in kulturo. Med gosti bosta tudi Marija Žabjek – predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in Ana Nahtigal – socialna delavka na osnovni šoli Mirna na Dolenjskem.
V tokratni oddaji bomo spregovorili o nekaterih vidikih sodobnega romarstva in duhovnega popotništva. Gosta sta zakonca Ivan in Darja Gričnik iz okolice Slovenskih Konjic. Oba sta, vsak zase, prepešačila 800 kilometrov dolgo romarsko pot Svetega Jakoba. Ivan je peš romal tudi po Italiji; te svoje popotne vtise je strnil v dveh simpatičnih publikacijah.
Tudi Katoliška cerkev si prizadeva za bolj odgovorno ravnanje z okoljem. Na to še posebej opozarja papež Frančišek. Leta 2015 je izdal encikliko Laudato si, v kateri je opozoril na številne okoljske težave, še posebej na podnebne spremembe. Na začetku poletja pa je papež gostil dvodnevno konferenco z vodilnimi predstavniki energetskih podjetij in pozval k bolj odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in iskanju čistejših virov energije. Gosta v oddaji: dr. Edvard Kovač in dr. Peter Skoberne.
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
V tokratni oddaji oddaji vam predstavljamo krščanski rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti Izhod-Teen Challenge Slovenija, ki deluje v Novi vasi nad Dragonjo v občini Piran. Poglobljeni intimni odnos do Boga je eden od temeljev doktrine po kateri se tod odvisniki vračajo v življenje. Avtor oddaje je Tone Petelinšek.
Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. O tem, kako se to kaže na evropskih in slovenskih tleh v oddaji Sledi večnosti v kateri gostimo: profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Tokratno oddajo smo pripravili ob zaključku najstniškega poletnega tabora v Ženavljah na Goričkem v tamkajšnjem binkoštnem duhovnem centru. Udeležilo se ga je 68 mladih s širšega slovenskega prostora, iz različnih krščanskih cerkva, pa tudi iz neverujočih družin. Vsi so bili veseli in radostni, v objemu človeških in božjih bližin. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že dve leti prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji – redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poletje lahko imenujemo tudi visoka poročna sezona, saj ste številni zaročenci v tem času uradno potrjujejo v zakonski zvezi. Za nekatere pare ima poroka še poseben pomen: na poročno noč se mlad par prvič sreča v intimnem okolju in se po mesecih ali celo letih spolne vzdržnosti prepusti telesni združitvi. Zakaj se nekateri pari odločajo za spolno vzdržnost pred poroko in kakšno vlogo imajo pri tem verski nauki?
V tokratni oddaji gostimo 5 študentov ljubljanske univerze doma iz Novega mesta in okolice; kristjani so in aktivni v obnebju novomeške skavtske organizacije z imenom Gorjanski medvedje – steg 1. Gregor Deželan, Klemen Kovač, Lina Drenik, Urban Žagar in Manca Tori v oddaji spregovorijo o tem, kako aktivnosti, kot je skavtstvo, mladim pomagajo oblikovati celostne vrednostne vzorce v odnosu do narave, soljudi in do Boga. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo? Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po točno določenih pravilih in so običajno naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji ter srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo. Gosta oddaje sta ikonopisca Albina Nastran in Tine Jenko.
V tokratni oddaji predstaviljamo pestro paleto razvejanega verskega življenja v slovenskih partizanskih enotah v letih 1941-1945. O tem pripovedujejo: zgodovinar dr.Marjan Žnidarič in aktivni udeleženci 2.svetovne vojne – poveljnik Zidanškove in Šlandrove brigade Franc Sever Franta iz Ljubljane ter borca-partizana Franček Bera iz Slovenske Bistrice in Ivo Grobelnik iz Celja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Predsednik Združenih držav Donald Trump je pred kratkim ustanovil poseben urad za verstva. To je sprožilo razprave o vlogi vere in različnih verskih skupnosti v ameriškem javnem življenju in tudi primerjave z evropskimi praksami. V Združenih državah različne verske skupnosti niso tako strogo ločene od države kot v večini evropskih držav. Vendar je predvsem v politiki tanka meja med javnim, po večini posvetnim, in izpovedovanjem verskih ali z veroizpovedjo povezanih etičnih prepričanj. To se je pokazalo tudi pri izsiljenem in potem preklicanem odstopu kaplana, sicer katoliškega duhovnika in jezuita, Predstavniškega doma ameriškega Kongresa. Omenjeni duhovnik je za nekatere nastopil preveč politično, ko je pred razpravo o davčnih reformah poslance pozval, naj ne pozabijo na revne. Gosta oddaje sta dr. Peter Lah s papeške univerze Gregoriana in dr. Aleš Črnič s FDV Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Poleg izpovedovanja vere in romanja v Meko je post v ramazanu ena izmed petih islamskih dolžnosti. Ob koncu dneva se konča z molitvijo in večerjo, najpomembnejša pa je večerna molitev, približno dve uri po koncu posta. Koliko se tega sicer držijo muslimani po različnih predelih sveta, smo preverili v sodelovanju s štirimi radijskimi dopisniki. Tako smo pogledali na Kosovo, v Bosno, Nemčijo, Rusijo in na Bližnji vzhod. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na binkoštno nedeljo v oddaji posthumno predstavljamo pogovor z blagopokojnim pastorjem iz Murske Sobote mag. Ferijem Kuzmičem. Govorili bomo o simbolni in konkretni sporočilnosti binkoštnega dogajanja. Troedinost božje skrivnosti je eno od sidrišč kristjanove intime v odnosu do Boga, pri čemer je prav Sveti Duh motor in promotor te žive vere. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Religije poznajo številne zapovedi in prepovedi, med drugim tudi glede hrane, ki jo lahko verniki uživajo. V islamu je osnova teh pravil Koran, kjer je dovoljena (halal) vsa hrana, če ni izrecno prepovedana (haram). Podobna pravila najdemo tudi v svetih spisih drugih svetovnih verstev. V današnji oddaji Sledi večnosti bomo pogledali na jedilnik muslimanov, judov, kristjanov in hindujcev. Avtor oddaje je Peter Frank.
Biti duhovnik pomeni predvsem biti na voljo, biti predan in biti v službi človeka in Boga - biti promotor dialoga med njima. Kako to božjo ljubezen dobrote, sočutja in odpuščanja tkati v vsakodnevne odnose in razmerja? Kako nositi ljudem Luč in Upanje in to takrat, ko je to najtežje? O vsem tem v oddaji razmišljata upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Katoliški duhovniki so v zadnjih nekaj stoletjih s svojimi različnimi darovi močno zaznamovali sociokulturno krajino slovenstva. Mnogi med njimi so se, zlasti na podeželju, ukvarjali tudi s kmetijstvom. V današnji oddaji gostimo enega največjih slovenskih ekoloških kmetov, duhovnika, 43-letnega Dejana Horvata iz Markovcev v Prekmurju. O svoji razpetosti med delom na zemlji in pastirsko službo je spregovoril v tokratni oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Sveta dežela, Meka, Kumbha Mela, Rim, Santiago de Compostela, Lurd so središča, kjer se zbirajo verniki iz celega sveta. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gosta oddaje sta Oskar Savarin in pater Peter Lavrih.
Neveljaven email naslov