Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Taizé: prototip zaupanja na zemlji

10.05.2015


Vsako leto skupnost obišče več kot 100.000 mladih

Te dni mineva 100 let od rojstva Rogerja Schutza, ustanovitelja taizéjske skupnosti v francoski Burgundiji. Leta 1940, ko je človeštvo razklala druga svetovna vojna, je brat Roger postavil temelje redovni skupnosti, ki velja za znamenje sprave med ljudmi.

Pot očeta ekumenske taizéjske skupnosti, ki si je prizadeval za mir med različnimi veroizpovedmi, rasami in narodi, se je 16. avgusta 2005 končala tragično – med večerno molitvijo ga je z nožem napadla neuravnovešena 36-letna Romunka, brat Roger je umrl še isti večer. A zapuščina velikega človekoljuba, ki je med verskimi in svetovnimi voditelji užival velik ugled, živi naprej.

Zgled solidarnosti je našel pri babici

Roger Schutz, bolje znan kot brat Roger, se je rodil 12. maja 1915 v Švici kot deveti otrok protestantskega kalvinističnega pastorja Charlesa Schutza in matere Amélie Marsauche, ki je bila hugenotske veroizpovedi.

V mladosti je nanj močno vplivala njegova babica, ki je med prvo svetovno vojno kot vdova živela na severu Francije, zelo blizu frontne meje. Ves čas vojne je skrbela za begunce, ki so morali oditi s svojih domov. Najbolj pa jo je bolelo, ker so se med seboj pobijali kristjani, ki bi morali biti najbolj poklicani k spravi. Da bi v svojem življenju uresničila krščanski zgled, je začela zahajati tudi v katoliško cerkev.

Na očetovo željo se je Roger posvetil študiju reformirane teologije v Lozani in Strasbourgu, vendar je že med študijem dvomil o pravilnosti svoje odločitve, saj ga teologija sama na sebi ni toliko zanimala. Bolj ga je razjedalo vprašanje, kako v molitvi vzpostaviti živ odnos z Bogom. V študentskem obdobju je bil tudi vodja Švicarskega krščanskega študentskega gibanja, ki je bilo del Federacije krščanskih študentov v Ženevi.

Taizé med drugo svetovno vojno postane begunsko zatočišče

Leta 1940 je Roger iz Ženeve prikolesaril v francosko vasico Taizé in kupil prazno hišo, kjer je med vojno dajal zavetje političnim beguncem, zlasti Judom. Med prebolevanjem tuberkuloze ga je pritegnilo občestveno življenje, zato je začel razmišljati o ustanovitvi meniške skupnosti, kar je bilo za protestantsko okolje tedaj precej nenavadno.

»Brata Rogerja treba razumeti v kontekstu prve polovice 20. stoletja. Balkanskim vojnam je sledila prva svetovna vojna. Potem španska gripa, ki je pobrala približno toliko ljudi kot sama prva vojna. Takoj so sledile svetovna gospodarska kriza, španska državljanska vojna, druga svetovna vojna in grozote, ki so se dogajale tja do sredine 50. let. In Roger je vse to globoko čutil,« pojasnjuje duhovnik Milan Knep.

Zaradi nemške okupacije je od konca leta 1942 do 1944 preživel v Švici, nato pa se je skupaj s prvimi sobrati vrnil v Taizé. Pet let pozneje jih je sedmero napravilo življenjske meniške zaobljube.

Število bratov je iz leta v leto naraščalo. Prvim bratom protestantom so se pridružili tudi katoliški bratje. V Taizé so kmalu po nastanku skupnosti začeli zahajati mnogi ljudje, ki sta jih privlačila molitev in občestveno življenje.

Posebnost taizéjske duhovnosti

Brat Roger je leta 1952 za svoje brate napisal krajša življenjska navodila, pravila Taizéja, ki so pozneje dobila ime »Izviri Taizéja«. Skupnost zase ne sprejema nobenih darov ali podpore. Bratje tudi ne sprejemajo družinske dediščine. Preživljajo se izključno s svojim delom, in to delijo z drugimi. Poleg tega zajemajo iz celotne krščanske tradicije.

»On je preprosto videl človeka in je bil prepričan, da evangelija ni mogoče živeti zunaj skupnosti. In v to skupnost je povabil vse. Njegova skupnost v resnici ni ne protestantska po mojem mnenju, niti katoliška, ampak je v resnici Kristusova skupnost. Njegovo redovništvo ne bi mogli poistovetiti z nobeno Cerkvijo, ker je nekaj globljega in v tem smislu me posebej močno nagovarja,« dodaja Milan Knep.

Od konca 50. let so v Taizé v večjem številu začeli prihajati tudi mladi. »Ta odprtost za mlado generacijo je nekaj, kar ni bilo načrtovano, ampak se je pravzaprav zgodilo. V neki točki so tja začeli zahajati mladi in bratje so se čisto zavestno odločili, da jih bodo začeli sprejemati. Zaradi tega so prilagodili liturgijo in ustvarili neko popolnoma novo molitev, kanone, ki so sestavljeni iz čisto preprostih stavkov. Druga stvar, ki so jo postavili v središče, pa je glasba. Ta njihova glasba je spet nekaj, kar je dalo ključni pečat skupnosti,« je povedal David Movrin.

Preobrat v zgodovini Taizéja je bilo srečanje brata Rogerja s papežem Janezom XXIII., ki je francosko skupnost označil za »malo pomlad Cerkve«. Taizé je obiskal tudi papež Janez Pavel II., brat Roger pa se je s papežem in drugimi verskimi voditelji srečeval vsako leto ter gojil prijateljske stike.


Sledi večnosti

575 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Taizé: prototip zaupanja na zemlji

10.05.2015


Vsako leto skupnost obišče več kot 100.000 mladih

Te dni mineva 100 let od rojstva Rogerja Schutza, ustanovitelja taizéjske skupnosti v francoski Burgundiji. Leta 1940, ko je človeštvo razklala druga svetovna vojna, je brat Roger postavil temelje redovni skupnosti, ki velja za znamenje sprave med ljudmi.

Pot očeta ekumenske taizéjske skupnosti, ki si je prizadeval za mir med različnimi veroizpovedmi, rasami in narodi, se je 16. avgusta 2005 končala tragično – med večerno molitvijo ga je z nožem napadla neuravnovešena 36-letna Romunka, brat Roger je umrl še isti večer. A zapuščina velikega človekoljuba, ki je med verskimi in svetovnimi voditelji užival velik ugled, živi naprej.

Zgled solidarnosti je našel pri babici

Roger Schutz, bolje znan kot brat Roger, se je rodil 12. maja 1915 v Švici kot deveti otrok protestantskega kalvinističnega pastorja Charlesa Schutza in matere Amélie Marsauche, ki je bila hugenotske veroizpovedi.

V mladosti je nanj močno vplivala njegova babica, ki je med prvo svetovno vojno kot vdova živela na severu Francije, zelo blizu frontne meje. Ves čas vojne je skrbela za begunce, ki so morali oditi s svojih domov. Najbolj pa jo je bolelo, ker so se med seboj pobijali kristjani, ki bi morali biti najbolj poklicani k spravi. Da bi v svojem življenju uresničila krščanski zgled, je začela zahajati tudi v katoliško cerkev.

Na očetovo željo se je Roger posvetil študiju reformirane teologije v Lozani in Strasbourgu, vendar je že med študijem dvomil o pravilnosti svoje odločitve, saj ga teologija sama na sebi ni toliko zanimala. Bolj ga je razjedalo vprašanje, kako v molitvi vzpostaviti živ odnos z Bogom. V študentskem obdobju je bil tudi vodja Švicarskega krščanskega študentskega gibanja, ki je bilo del Federacije krščanskih študentov v Ženevi.

Taizé med drugo svetovno vojno postane begunsko zatočišče

Leta 1940 je Roger iz Ženeve prikolesaril v francosko vasico Taizé in kupil prazno hišo, kjer je med vojno dajal zavetje političnim beguncem, zlasti Judom. Med prebolevanjem tuberkuloze ga je pritegnilo občestveno življenje, zato je začel razmišljati o ustanovitvi meniške skupnosti, kar je bilo za protestantsko okolje tedaj precej nenavadno.

»Brata Rogerja treba razumeti v kontekstu prve polovice 20. stoletja. Balkanskim vojnam je sledila prva svetovna vojna. Potem španska gripa, ki je pobrala približno toliko ljudi kot sama prva vojna. Takoj so sledile svetovna gospodarska kriza, španska državljanska vojna, druga svetovna vojna in grozote, ki so se dogajale tja do sredine 50. let. In Roger je vse to globoko čutil,« pojasnjuje duhovnik Milan Knep.

Zaradi nemške okupacije je od konca leta 1942 do 1944 preživel v Švici, nato pa se je skupaj s prvimi sobrati vrnil v Taizé. Pet let pozneje jih je sedmero napravilo življenjske meniške zaobljube.

Število bratov je iz leta v leto naraščalo. Prvim bratom protestantom so se pridružili tudi katoliški bratje. V Taizé so kmalu po nastanku skupnosti začeli zahajati mnogi ljudje, ki sta jih privlačila molitev in občestveno življenje.

Posebnost taizéjske duhovnosti

Brat Roger je leta 1952 za svoje brate napisal krajša življenjska navodila, pravila Taizéja, ki so pozneje dobila ime »Izviri Taizéja«. Skupnost zase ne sprejema nobenih darov ali podpore. Bratje tudi ne sprejemajo družinske dediščine. Preživljajo se izključno s svojim delom, in to delijo z drugimi. Poleg tega zajemajo iz celotne krščanske tradicije.

»On je preprosto videl človeka in je bil prepričan, da evangelija ni mogoče živeti zunaj skupnosti. In v to skupnost je povabil vse. Njegova skupnost v resnici ni ne protestantska po mojem mnenju, niti katoliška, ampak je v resnici Kristusova skupnost. Njegovo redovništvo ne bi mogli poistovetiti z nobeno Cerkvijo, ker je nekaj globljega in v tem smislu me posebej močno nagovarja,« dodaja Milan Knep.

Od konca 50. let so v Taizé v večjem številu začeli prihajati tudi mladi. »Ta odprtost za mlado generacijo je nekaj, kar ni bilo načrtovano, ampak se je pravzaprav zgodilo. V neki točki so tja začeli zahajati mladi in bratje so se čisto zavestno odločili, da jih bodo začeli sprejemati. Zaradi tega so prilagodili liturgijo in ustvarili neko popolnoma novo molitev, kanone, ki so sestavljeni iz čisto preprostih stavkov. Druga stvar, ki so jo postavili v središče, pa je glasba. Ta njihova glasba je spet nekaj, kar je dalo ključni pečat skupnosti,« je povedal David Movrin.

Preobrat v zgodovini Taizéja je bilo srečanje brata Rogerja s papežem Janezom XXIII., ki je francosko skupnost označil za »malo pomlad Cerkve«. Taizé je obiskal tudi papež Janez Pavel II., brat Roger pa se je s papežem in drugimi verskimi voditelji srečeval vsako leto ter gojil prijateljske stike.


15.03.2020

EHO Podpornica

Predstavljamo dobrodelno organizacijo Evangeličanske cerkve pri nas EHO Podpornico. Ta deluje od leta 1997. Lani je pomagala z materialno pomočjo in drugimi storitvami 6 - tisoč posameznikom. Delo EHO Podpornice predstavjla njen predsednik, duhovnik v evangeličanski gmajni na Hodoš, Peter Andrejčak.


08.03.2020

Duhovna oskrba starejših

Raziskave med starostniki razgrinjajo, da jim v zadnjem življenjskem obdobju duhovnost vse pogosteje postaja prioriteta. Zato se večkrat odločajo za obiskovanje verskih obredov. Slovenska družba je tudi ena najhitrejše starajočih družb. To je izziv za cerkve in verske skupnosti. Kako se te odzivajo na potrebe starejših po duhovni oskrbi nam v oddaji pojasnjujejo novomeški škof Andrej Glavan, ki se je v imenu Slovenske škofovske konference januarja udeležil prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov v Vatikanu, evangeličanski duhovnik v Ljubljani mag. Geza Filo in raziskovalec dr. Bojan Macuh. Ta je skupaj še z drugimi raziskovalci preučeval duhovno oskrbo starejših v domovih za starejše.


01.03.2020

Jože Čakš - pričevalec krščanstva

Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala na robu Kozjanskega – v Šmarju pri Jelšah. Z nami bo dolgoletni župan te občine, bibliotekar, vsestranski kulturnik in iskreno verujoči kristjan Jože Čakš; v oddaji pripoveduje kako živeti praktično krščanstvo odprto, iskreno, pogumno, radostno in pričevalno.


23.02.2020

Sinoda o Amazoniji

Querida Amazonia - ali Ljubljena Amazonija. Takšen je naslov papeževe Apostolske spodbude za Cerkev z amazonskim obrazom, ki jo je Sveti sedež objavil 12. februarja. Z njo je papež povzel sklepe oktobrske škofovske sinode o panamazonski regiji. Udeleženci so takrat podprli predlog, da bi lahko v specifičnih razmerah odmaknjenih amazonskih krajev v duhovništvo posvečali tudi poročene diakone; podprli so krepitev vloge ženske v tamkajšnjih katoliških skupnostih in se zavzeli za oblikovanje novega, specifično amazonskega liturgičnega obredja. Toda na razočaranje mnogih ti predlogi niso našli v papeževo Apostolsko spodbudo - vsaj ne neposredno. Vsebini le-te in odzivom nanjo - tudi slovenskim - namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti. Pripravila sta jo Nataša Lang in naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


16.02.2020

Dva papeža: karikatura tradicionalne in sodobne Cerkve

Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.


09.02.2020

Džamija

Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.


02.02.2020

Religija in politika v ZDA

Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.


26.01.2020

Nabožni motivi na panjskih končnicah

Tokratna verska oddaja Sledi večnosti bo v znamenju etnoloških duhovnih sporočil. Naša gostja bo raziskovalka Aleksandra Zrelec iz Maribora, ki je nedavno izdala obsežno monografijo o nabožnih vsebinah slovenskih panjskih končnic s koroških koncev.


19.01.2020

Slovenija brez strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.


12.01.2020

Nadškof Cvikl o izzivih krščanstva

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo mariborskega nadškofa in metropolita magistra Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.


05.01.2020

Duhovni dom Ženavlje

Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala v krščanskem duhovnem centru v Ženavljah na Goričkem, kjer so pripravili člani občestva Binkoštne cerkve iz Maribora takoimenovani duhovni vikend. Kako takšna druženja krepijo človeške vezi med verniki in jedrijo njihov občutek pripadnosti cerkvenemu občestvu – o tem v oddaji pripovedujejo verniki Mitja Duh, Irena Kocbek in Helena Osterc ter duhovnika Srečko Krajnc in dr.Daniel Grabar.


29.12.2019

Pregled - Sledi večnosti

Nekaj najpomembnejših poudarkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2019.


22.12.2019

Jaslice v Vojniku

V naši tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o eni najpomembnejših etnoloških prireditev na Slovenskem, ki so vezane na božično novoletni čas. Predstavili vam bomo letošnji Božični Vojnik. Gre za splet pestrega tritedenskega dogajanja, pri čemer je v ospredju velika razstava jaslic; predstavlja se 250 jasličarjev iz domovine in tujine. O tem bo v oddaji spregovorilo nekaj predstavnikov pridnih organizatorjev iz obnebja Turističnega društva Vojnik – Marija Čakš, Beno Podrgajs, Barbara Kugler in Zdenko Vrenko.


15.12.2019

Novi krški škof Jože Marketz

Papež Frančišek je za novega krškega škofa imenoval dr. Jožeta Marketza. Prvič po dolgem času bo vodenje te škofije na avstrijskem Koroškem prevzel koroški Slovenec. Njegovo imenovanje že odmeva v Avstriji, še posebej med koroškimi rojaki. Marketz je dobro znan tudi v sami škofiji, saj je bil dolga leta vikar, zadnja leta pa je vodil škofijsko Karitas.


08.12.2019

Domovina

Živimo v svetu ekonomske in kulturne globalizacije, ki brišeta med drugim tudi etnične identitete. To je eden od razlogov, ki je spodbudil Društvo katoliških pedagogov, da je pripravilo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Kako uspešna je šola na tem področju v tokratni oddaji Sledi večnosti med drugim premišljujeta predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek in direktor inštituta Franca Pedička dr. Silvo Šinkovec.


29.11.2019

Novi evangeličanski škof Leon Novak

Na prvo adventno nedeljo dolžnosti škofa v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi prevzema dolgoletni duhovnik v evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota mag. Leon Novak. V tokratni oddaji Sledi večnosti se je Nataša Lang z njim pogovarjala o življenju v cerkvi, o odnosu z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi ter državnimi organi.


21.11.2019

Magda Burger

Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.


18.11.2019

SV - 95 tez o izobraževanju Karla Gržana

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo popularnega katoliškega duhovnika, pisatelja in vsestranskega razumnika dr. Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Neposreden povod za megaherčno srečanje z njim je nedavni izid njegove knjige z naslovom »95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja« v kateri se zavzema, da bi na vseh ravneh poučevanja v dialog z mladimi tkali več odgovorne duhovnosti, srčnosti in človečnosti in ne toliko storilnostne naravnanosti.


10.11.2019

Svetniki in zavetniki v katolištvu in pravoslavju

V zavetju globin vere in zaupanja v Boga se v pretežno monoteističnih religijah razkrivajo zavetniki in svetniki, ki veljajo za pomembne osebnosti v življenju vernika. Za mnoge veljajo kot osebni "angeli varuhi", ki so poslušni za naše priprošnje, za druge kolektivni skrbniki in zaščitniki družin. V tokratni oddaji Sledi večnosti, se bomo poglobili v tradicijo krščanstva in z zanimivi sogovorniki vstopali v razumevanje svetništva in zavetništva v katolicizmu in pravoslavju.


27.10.2019

Pisatelj in prevajalec Brezinščak Bagola

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo vsestranskega literata in nesojenega katoliškega duhovnika Božidarja Brezinščaka Bagolo iz Huma na Sutli - tik ob naši južni meji. Je izvrsten hrvaško-slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec… o odnosih med ljudmi ob meji, o veri in mostovih med slovensko-hrvaško kulturo bo spregovoril v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.


Stran 13 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov