Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
566 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
Forum za dialog in mir na Balkanu, medversko srečanje pod geslom Mir tebi, Evropa, mir tebi, Balkan, v organizaciji Škofije Koper in Slovenske škofovske konference, je na enem mestu zbral 200 verskih dostojanstvenikov iz dveh največjih verstev na Balkanu: krščanstva in islama, iz petnajstih držav, od Carigrada do Triglava. Ti so poudarili svojo zavezo miru, spoštovanju in sodelovanju na balkanskem območju, polnem konfliktov v preteklosti, številni so nerešeni še danes.
Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla – Katoliška cerkev ta praznik obhaja 29. junija – škofje Katoliške cerkve v Sloveniji tradicionalno posvečujejo nove duhovnike. Letos bo Cerkev na Slovenskem bogatejša za tri novomašnike. To so Klemen Gartner, Blaž Zorko in Drago Ferencek. Gostimo novomašnika Klemna Gartnerja iz Nadškofije Maribor in Blaža Zorka iz Nadškofije Ljubljana, ki premišljujeta o svoji odločitvi za poslanstvo duhovnika. Svoj pogled na upad zanimanja med mladimi za duhovne poklice podaja še dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar.
Z vodjo mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jano Lampe o tem, da se človeštvo spoprijema z vse hujšimi, kompleksnimi krizami, ki jih svet do zdaj ni poznal. Ta človekoljubna organizacija ob pomoči darov prebivalcev, domačih podjetij ter ministrstva za zunanje in evropske zadeve ponuja pomoč prizadetim v zadnjem uničujočem potresu v Turčiji in Siriji; letos bo že drugič peljala ukrajinske otroke, ki vojno preživljajo v domovini, na poletne počitnice na slovensko obalo; pomaga prek različnih oblik pomoči opolnomočiti skupine žensk v Libanonu, Južnem Sudanu in Srbiji.
Ni nam treba iti po španski Jakobovi poti do Compostele, ampak lahko po slikovitih slovenskih krajih odkrivamo slovenski camino, ki ga prehodi vse več pohodnikov. Članici Društva prijateljev poti sv. Jakoba Eva Čeč in mag. Franceska Žumer o drugem romanju v spomin na umrle Jakobove romarje po Preddvorski veji Jakobove poti iz Hraš do Brezij. O duhovnih in fizičnih spoznanjih na večtedenskih romanjih. Kaj ju je potegnilo v svet romarjev, saj sta prehodili vse veje Jakobove poti po Sloveniji ter številne po Španiji in Portugalski.
Letos mineva 60 let od smrti in 100. obletnica nove maše nadškofa Antona Vovka. V njegovi rojstni župniji Breznica na Gorenjskem so zato v spomin na svojega izjemnega rojaka pripravili vrsto dogodkov to pomlad; poimenovali so jih Vovkovi dnevi. Župnik župnije Breznica Gašper Mauko ter zgodovinar in veliki poznavalec življenja nadškofa Vovka mag. Blaž Otrin predstavljata vsebino Vovkovih dnevov; pojasnjujeta, kako daleč je postopek beatifikacije Vovka v Vatikanu, pa tudi ali v zadnjih letih zgodovinarji odkrivajo nova spoznanja o delovanju nadškofa Vovka, ki ga je – kot je znano – oblast po drugi svetovni vojni ves čas nadzorovala, ustrahovala, preživel pa je tudi zažig.
Evangeličanska cerkev na Slovenskem je po sedmih letih dobila novega duhovnika. V Moravskih Toplicah je bil med slovesnim bogoslužjem za rednega duhovnika cerkvene občine Moravske Toplice umeščen Primož Kumin. Nekdanji vojaški kaplan je kot edini evangeličanski duhovnik do zdaj končal študij teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Govoril bo o odločitvi za duhovniški poklic in o izzivih duhovniškega poklica. V svoji magistrski nalogi je preučeval vprašanje o tem, zakaj ne obstajajo razlogi proti ženskam duhovnicam pa tudi o istospolnih porokah in o evtanaziji.
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci – enako kot zdravniške organizacije in komisija za medicinsko etiko – nasprotuje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni teolog dr. Roman Globokar, redovnica in medicinska sestra Emanuela Žerdin ter medicinska sestra in strokovna sodelavka Slovenske karitas Helena Zevnik Rozman o vrednosti življenja bolnega človeka, o zlorabah na področju evtanazije, o paliativni oskrbi in o dodatnem dopustu za nego umirajočih.
Novo duhovno rojstvo je za marsikoga aktivna prebuja dejavnega krščanstva. V pogovoru sodelujeta brat in sestra Boštjan in Andreja Šurla iz Novega Mesta. Njuna duhovna luka je protestantski Evangelijski krščanski center v dolenjski prestolnici. Vera je predvsem služenje in pričevanje, rada poudarjata.
Obiskali smo v veliko romarsko središče na Sveti Gori nad Solkanom, blizu Nove Gorice. Ob predstojniku tega svetišča, frančiškanu patru Bogdanu Knavsu, bo v oddaji sodelovalo tudi nekaj priložnostnih obiskovalcev. Tema – molitev in romarstvo.
Tudi to poletje več kot 40 mladih prostovoljcev v okviru programa POTA pri Katoliški mladini odhaja v misijone – večina k slovenskim misijonarjem – v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Turčijo in na Madagaskar, iz Jordanije so se že vrnili. Kako se pripravljajo na misijon? Kaj bodo kot prostovoljci delali v misijonih? Ali je eden od pogojev za prostovoljno delo v misijonu pripadnost Katoliški cerkvi? O tem Klemen Kraševec, Eva Cemič in Tadej Javornik, ki to poletje odhajajo na misijonsko pot v Turčijo, Ukrajino in Argentino.
V duhu časa, ko ženske v Katoliški cerkvi prevzemajo vse pomembnejše naloge, so slovenski škofje za generalno sekretarko Slovenske škofovske konference imenovali sestro, prvo žensko, redovnico dr. Marijo Šimenc. Petletni mandat bo nastopila v ponedeljek. Kdo je ta ženska, za katero pravijo, da je izjemna intelektualka z odličnimi operativnimi sposobnostmi. Kakšna je njena vizija Cerkve danes? Kaj pravi o vlogi žensk laikinj, pa tudi redovnic v Cerkvi?
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.
Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.
Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.
Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.
Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.
Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.
Neveljaven email naslov