Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jehôvove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu čez 8 milijonov pripadnikov. Čeprav skupnost spada pod vejo krščanstva, se po svojih prepričanjih konkretno razlikujejo od ostalih kristjanov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
566 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Jehôvove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu čez 8 milijonov pripadnikov. Čeprav skupnost spada pod vejo krščanstva, se po svojih prepričanjih konkretno razlikujejo od ostalih kristjanov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.
V teh dneh - ko praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurk in Prekmurcev k matičnemu narodu in jih opisujemo kot iskrive, mehke, preproste in dobrosrčne ljudi - se sprašujemo, kaj vse je vplivalo na oblikovanje prekmurske duše. Eden od odgovorov je verski pluralizem, edinstven v slovenskem prostoru. Na severovzhodu države sobivajo katoličani, evangeličani, pripadniki drugih protestantskih cerkva, pravoslavni verniki, muslimani in neverujoči. Nataša Lang je pripravila reportažo o sobivanju različno verujočih in neverujočih na levi strani Mure. Pred mikrofon je povabila poveljnika gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Bojana Horvata, župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja in evangeličansko duhovnico v cerkveni občini Gornji Slaveči Simono Prosič Filip.
Te dni mineva 50 let od znamenitega večdnevnega glasbenega festivala pri ameriškem mestecu Woodstock. To je bil tudi vrhunec gibanja t. i. protikulture in hipijevstva. Mladi uporniki proti takratnim družbenim normam so oblikovali tudi posebno duhovnost, ki ima odmev v današnjem pojavu »new age-a« ali novodobnih duhovnosti. O tem bo spregovoril rock glasbenik in profesor na FDV Univerze v Ljubljani dr. Gregor Tomc. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
Sodobna psihiatrija povezuje svoja dognanja tudi z duhovnimi ali kontemplativnimi praksami. Zato bomo v oddaji poskušali osvetliti odnos med psihoterapijo in molitvijo. Zanimalo nas bo, ali se duhovnost in psihoterapija izključujeta ali dopolnjujeta? Ali lahko krščanska duhovnost ponudi psihoterapiji spoznanja in uvide, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku? Gost oddaje: psihiater dr. Borut Škodlar.
Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.
Mineva točno petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Mesec. Ob obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovini vesoljskih poletov v oddaji Sledi večnosti ponavljamo pogovor z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom, ki je marca lani obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je govoril tudi o duhovnih razsežnostih bivanja v vesolju.
Tokratna oddaja je nastala na nedavni otvoritvi nove evangelijske cerkve v kraju Gladomes v občini Slovenska Bistrica. S predstavniki različnih krščanskih cerkva smo spregovorili o pomenu slavilne glasbe za celovitost našega odnosa z Bogom in kako je prav ta glasba tudi pomembna ekumenska duhovna vez med cerkvami. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, sodelujejo: glasbeniki Tadej Vindiš, Katarina Bordner in Davorin Gričnik ter superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danijel Grabar.
Pod okriljem Katoliške cerkve na Slovenskem potekajo v poletnem času številne dejavnosti za šoloobvezne otroke in mlade. Oratorij je najbolj obiskana in tudi najbolj priljubljena aktivnost v župnijah. Letošnji oratorij poteka pod geslom Imaš moč. Obiskali smo oratorij v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik v Ljubljani. Ta teden se je tam zbralo 150 otrok, z njimi se je ukvarjalo 60 animatorjev.
Ob posvetitvah novih katoliških duhovnikov, se bomo o njihovem študentskem življenju in delu v Bogoslovnem semenišču pogovarjali z vodstvom te ustanove: rektorjem Petrom Kokotcem, spiritualom mag. Vladom Bizjakom in študijskim prefektom dr. Matjažem Celarcem. Od šestih letošnjih novomašnikov jih je pet živelo in študiralo v Bogoslovnem semenišču, ki je v Ljubljani že več kot štiristo let.
Na pragu poletja marsikdo pomisli na gore, ki so v tem letnem času bolj dostopne kot pozimi. Gore so v številnih religioznih izročilih kraj, kjer se Bog razodeva človeku, in kamor gre človek, da bi se srečal s sabo in z Bogom. Gora je dvojni simbol, simbol življenja, veličastva in srečanja s Presežnim, ter simbol tveganja, odsotnosti in smrti. Zato se bomo v oddaji pogovarjali o tem, kdaj in kako nam je Bog v gorah blizu tako preko svoje prisotnosti kot tudi preko svoje odsotnosti. Gosta oddaje: gorska vodnika in alpinista, zakonca Marija in Andrej Štremfelj.
Pred nekaj dnevi je minil muslimanski sveti mesec ramazan in praznovanje ramazanskega bajrama. Ob tej priložnosti pred mikrofonom gostimo muftija Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžada Grabusa. Izrazil je zaskrbljenost nad nekaterimi sovražnimi izjavami proti muslimanom, in upa, da se med ljudmi ne bo razplamtelo sovraštvo, ki ga je po njegovi osebni izkušnji iz Bosne in Hercegovine težko odpraviti. Poudarja, da so muslimani v Sloveniji del evropskega prostora in da spoštujejo njene vrednote in pravni red. Džamija v Ljubljani – kot največji projekt in želja muslimanov v Sloveniji – bo zaživela v polnosti do pomladi prihodnje leto.
V tokratni oddaji Sledi večnosti na današnjo Binkoštno nedeljo gostimo tri duhovnike različnih krščanskih cerkva – Jožeta Hozjana – katoliškega duhovnika iz Pečarovcev v Prekmurju in dva protestantska pastorja - mag. Lea Novaka iz Evangeličanske cerkve v Murski Soboti in Srečka Krajnca – pastorja Binkoštne cerkve iz Maribora. Oddaja je nastala na sedežu murskosoboške evangeličanske cerkvene občine. Kako pomembni so v konkretnem življenju kristjana ti vrelci žive vode, ki simbolizirajo moč Svetega duha.
V Evropski uniji so pred kratkim bile volitve v evropski parlament. Pri tem se je tudi postavilo vprašanje, koliko Evropa še sledi svojo krščanski tradiciji, kako v njej še odmevajo krščanske vrednote. Kakšna bo njena duhovna prihodnost? O tem in tudi o svojih izkušnjah duhovnika za naše izseljence v zahodni Evropi bo spregovoril dr. Zvone Štrubelj.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo obiskali župnijo Videm-Dobrepolje na Dolenjskem in predstavili razvejano versko-občestveno življenje v teh krajih. Sodelujejo: domači župnik Franc Škulj, Igor Ahačevčič – župan občine Dobrepolje, mag.Brane Brodnik-predsednik vaškega odbora Kompolje in Sabina Lenarčič-direktorica doma starejših - Zavoda Svete Terezije v Vidmu.
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. V oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic? Gost oddaje je dr. Bogdan Kolar. Kratek razmislek o šmarničnem branju za odrasle pa predstavi njegov avtor Gregor Čušin.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
Maj in junij sta tradicionalna meseca porok. Več kot tretjina parov, ki sklene zakonsko zvezo, se poroči tudi po obredu Katoliške cerkve. Cerkvena poroka je za katoličane in za pravoslavce zakrament, medtem ko je pri protestantih cerkvena poroka obred in duhovnik le blagoslovi novoporočenca. O ekumenskih porokah, o predporočnih pogodbah ali o ženitvenih pogodbah, ki so novost v našem civilnem pravnem sistemu od sredine aprila, ter o ločitvi in o ničnosti zakonske zveze v luči kanonskega prava, smo se v oddaji Sledi večnosti pogovarjali s cerkvenim pravnikom Sebastijanom Valentanom.
Kristjani na Bližnjem vzhodu so preganjani. Vojni v Iraku in Siriji sta zdesetkali njihovo število. Še posebej okrutno so se na njih spravili islamski skrajneži. Tudi v Palestini, čeprav je za njih to Sveta dežela, je kristjanov čedalje manj. Izseljujejo se tudi zaradi družbenih pritiskov. Velika noč, ki jo večina pravoslavnih cerkva praznuje to nedeljo, pa za kristjane na Bližnjem vzhodu pomeni novo upanje.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem ugotavljajo, da se vse več odraslih ljudi odloča za sprejem krsta. Lani se je krstilo 642 odraslih, dvakrat več kot pred desetimi leti. Krsti se več ljudi, kot pa jih izstopi iz Katoliške cerkve. Na veliko noč se bomo v Sledeh večnosti pogovarjali o krstu odraslih. Dan pred veliko nočjo – namreč na veliko soboto zvečer, kot to veleva katoliški nauk – so v številnih cerkvah odrasli prejeli zakramente uvajanja, kot so krst, obhajilo in birma. Kaj je spodbudilo ljudi, da so se odločili za prehod iz posvetnega življenja v božji svet, in to v današnji vse bolj sekularizirani družbi. Kako poteka priprava katehumenat, verouk za odrasle?
V tokratni oddaji gostimo upokojenega celjskega škofa dr.Stanislava Lipovška. Spregovorili bomo o nekaterih ključnih dilemah sodobnega slovenskega in evropskega krščanstva, o tem kako le osebno doživetje Evangelija, ki je ustava Ljubezni, ljudem prinaša notranji mir in gotovost in seveda o Veliki noči, ki je za kristjane praznik radikalnega upanja.
Neveljaven email naslov