Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Jaz pa stojim na gori kakor prej!"
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Svetogorske Kraljice, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani. Začetki tukajšnjega božjepotništva segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev.
Gost oddaje je gvardijan in rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
Ko greš na Bled na »kremšnite« ali pa ko greš po gorenjski avtocesti, boš spotoma zavil še na Brezje in pozdravil Marijo. Je čisto ob cesti. Ko pa se odločiš, da prihajaš na Sveto Goro, si moraš vzeti nekoliko več časa in tudi več truda. Kajti Sveta Gora je visoka 682 m in če se nanjo ne podaš z jeklenim vozičkom, potem potrebuješ kar nekaj časa, da jo dosežeš kot romar. Med tem časom že lahko premišljuješ o svojem življenju ali o vseh tistih stvareh, zaradi katerih si se odločil, da boš prišel na Sveto Goro. Včasih so ljudje rekli: »Če te Brezjanska Marija ne usliši, potem moraš poromati k Svetogorski«.
p. Simon Peter Berlec
563 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
"Jaz pa stojim na gori kakor prej!"
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Svetogorske Kraljice, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani. Začetki tukajšnjega božjepotništva segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev.
Gost oddaje je gvardijan in rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
Ko greš na Bled na »kremšnite« ali pa ko greš po gorenjski avtocesti, boš spotoma zavil še na Brezje in pozdravil Marijo. Je čisto ob cesti. Ko pa se odločiš, da prihajaš na Sveto Goro, si moraš vzeti nekoliko več časa in tudi več truda. Kajti Sveta Gora je visoka 682 m in če se nanjo ne podaš z jeklenim vozičkom, potem potrebuješ kar nekaj časa, da jo dosežeš kot romar. Med tem časom že lahko premišljuješ o svojem življenju ali o vseh tistih stvareh, zaradi katerih si se odločil, da boš prišel na Sveto Goro. Včasih so ljudje rekli: »Če te Brezjanska Marija ne usliši, potem moraš poromati k Svetogorski«.
p. Simon Peter Berlec
Prižgana sveča na venčku naznanja prvo adventno nedeljo s katero se – v ljudskem in cerkvenem koledarju – začenja adventni čas. V novo obdobje s 1. decembrom vstopa tudi Evangeličanska Cerkev v Sloveniji. Novi škof Geza Filo nam bo povedal katere bodo njegove prioritete pri vodenju.
Pred kratkim so astronomi, s pomočjo Hubblovega teleskopa, odkrili od zemlje najbolj oddaljeno galaksijo. Razdalja znaša nepredstavljivih 13 milijard svetlobnih let. Svetloba, ki potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo za pot od sonca do zemlje potrebuje 8 minut. Že opazovanje sonca je tako v resnici posnetek, vse kar vidimo preko našega osončja pa je dejansko staro že več milijonov svetlobnih let. Pogled v vesolje nam tako odpira vprašanje, kaj sploh je čas? Ali v resnici obstaja ali pa je to zgolj naša iluzija? Kako čas razumejo religijska izročila? O času razmišljata: sociolog in religiolog dr. Igor Škamperle ter filozof in teolog dr. Robert Petkovšek.
S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta: od najmanjših delcev atoma, skrivnostnega delovanja človeškega organizma, pa vse do nedoumljivih razsežnosti vesolja. Ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Na vprašanje, kaj pravzaprav je duhovnost? odgovarjata: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog Igor Bahovec.
Neveljaven email naslov