Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nebesa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti. V zgodovini religij se ta univerzalni simbol giblje od konkretnih, prostorskih predstav do duhovnega stanja. V bibličnem izročilu so nebesa simbol transcendence, drugačnosti Boga od vsega, kar izkušamo v človeškem življenju, in hkrati simbol posebnega duhovnega stanja, združitve z Bogom.
Gost oddaje je profesor dogmatične teologije na Teološki fakulteti, upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek.
Gre za eno temeljno in bistveno človeško razsežnost, torej hrepenenje človeka po polnosti, po izpolnjenosti in po drugi strani za izkušnjo, da se človek v tem življenju, v tem načinu bivanja, ki ga zdaj doživlja, nikoli ne doživi v polnosti izpolnjenega. Nasprotno: celo zelo velikokrat doživlja katastrofe, bodisi na osebni ravni, bodisi na družbeni ravni, bodisi na ravni narave, naravne katastrofe, in to ga je ves čas sililo v razmišljanje, da nekje pa le mora obstajati možnost popolne izpolnitve človeka. Torej bi lahko rekli, da je ta arhetipski pogled nastal iz razlaganja sedanjega stanja, ki je nezadovoljivo za človeka. Tudi danes je hrepenenje človeka vedno tisto, kar gre preko človeka, preko tega, kar človek doseže. Tudi v potrošništvu najbolj popolni potrošni doživi, da ga to ne zadovolji.
dr. Marjan Turnšek
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Nebesa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti. V zgodovini religij se ta univerzalni simbol giblje od konkretnih, prostorskih predstav do duhovnega stanja. V bibličnem izročilu so nebesa simbol transcendence, drugačnosti Boga od vsega, kar izkušamo v človeškem življenju, in hkrati simbol posebnega duhovnega stanja, združitve z Bogom.
Gost oddaje je profesor dogmatične teologije na Teološki fakulteti, upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek.
Gre za eno temeljno in bistveno človeško razsežnost, torej hrepenenje človeka po polnosti, po izpolnjenosti in po drugi strani za izkušnjo, da se človek v tem življenju, v tem načinu bivanja, ki ga zdaj doživlja, nikoli ne doživi v polnosti izpolnjenega. Nasprotno: celo zelo velikokrat doživlja katastrofe, bodisi na osebni ravni, bodisi na družbeni ravni, bodisi na ravni narave, naravne katastrofe, in to ga je ves čas sililo v razmišljanje, da nekje pa le mora obstajati možnost popolne izpolnitve človeka. Torej bi lahko rekli, da je ta arhetipski pogled nastal iz razlaganja sedanjega stanja, ki je nezadovoljivo za človeka. Tudi danes je hrepenenje človeka vedno tisto, kar gre preko človeka, preko tega, kar človek doseže. Tudi v potrošništvu najbolj popolni potrošni doživi, da ga to ne zadovolji.
dr. Marjan Turnšek
Nemški teolog, filozof, pastor, zdravnik, pesnik in glasbenik velja za enega največjih humanitarnih delavcev. V afriški državi Gabon, kjer je leta 1913 ustanovil bolnišnico v je zdravil gobavost in spolne bolezni, organiziral pa je tudi zdravstveno službo za črnce. Denar je zbiral s predavanji in orgelskimi koncerti po Evropi in ZDA. Za svoje delo je leta 1952 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Gost: dr. Roman Globokar.
Ezoterika je veda, področje človekovega raziskovanja, ki se, za razliko od ostalih znanstvenih disciplin, ukvarja z notranjim svetom. O razlikah med ezoteriko in znanostjo se bomo bolj natančno posvetili v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Nedavno je vodstvo vojaškega vikariata v Slovenski vojski prevzel Matej Jakopič. O duhovni oskrbi v sami vojski in drugih izzivih s katerimi se danes soočajo vojaški duhovniki v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Don Bosko« velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. V času delovanje je želel pomagati mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Ob 200. obletnici rojstva se bomo o svetovno znanem pedagogu pogovarjali v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Medžugorje se je uveljavilo kot romarski kraj po letu 1981, ko se naj bi šestim mladim pričevalcem prikazala devica Marija. Pozivala naj bi jih k molitvi za mir in spravo, njena redna nadaljnja prikazovana pa so v Hercegovino privabila že 30 milijonov romarjev. Ker Medžugorje še vedno nima statusa uradnega svetišča, se pojavljajo tudi dvomi, ali so prikazovanja resnična.
Soji medijskih žarometov v zadnjem letu svetijo na vzhod Ukrajine, kjer se odvija krvava vojna, ki je zahtevala že blizu 7.000 življenj. Veliko manj pa se govori o posledicah, ki se kažejo v revščini in vedno večjem številu brezdomcev. Misijonarka, s. Jožica Sterle, ki že 10 let pomaga najbolj ubogim v Kijevu, o svojem delu in o resničnem stanju v državi.
V svetu najsodobnejših komunikacijskih sredstev in omrežij je dialog med ljudmi enako težaven, ali pa še težji kot nekoč. Še posebej zahteven je pogovor med civilizacijami in med verstvi. O dialogu med muslimani in kristjani bosta, ob ramazanskemu bajramu, spregovorila muslimanska imama. Oddajo je pripravil Markom Rozman.
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
Ko je 17. marca leta 1959, tibetanski duhovni in svetni voditelj Tenzin Gyatzo (14. dalajlama), s spremstvom pobegnil iz Lhase, je bilo to za številne začetek konca tibetanskega budizma. Močna Ljudska republika Kitajska naj bi s svojim »naprednim socializmom« odpravila fevdalno teokracijo. Kitajska je na »streho sveta« res prinesla določen napredek, toda budizem je ostal. Še več, zaradi okoliščin je, v veliki meri po zaslugi dalajlame, postal globalna religija. Gosta: filozof in religiolog dr. Lenart Škof in predsednik Dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj.
Ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla po Sloveniji in tudi drugod v Katoliški cerkvi po svetu potekajo duhovniška posvečenja. Cerkvi na Slovenskem se bo letos pridružilo 12 novomašnikov, kar je največ v zadnjih petih letih, vendar veliko manj kot v preteklih desetletjih. Kako nekdo sploh postane duhovnik in zakaj se mladi danes odločajo za duhovniški poklic? Z letošnjimi novomašniki bomo poskusili osvetliti tudi vprašanje božjega klica, kaj to sploh je in kako so ga sami osebno doživeli.
Arheoastronomija je veda, ki preučuje astronomsko znanje in njegovo vlogo v družbah, ki jih sicer preučuje arheologija. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, se bomo ob poletnem solsticiju vprašali, kako so starejša ljudstva postavljala svetišča oziroma kaj je bistvo svetovno znanega Stonehenga.
S sončnim zahodom se bo v sredo zvečer za muslimane po vsem svetu začel postni mesec ramazan. V tem mesecu leta 611 je po islamskem izročilu prerok Mohamed na gori Hira v bližini Meke prejel razodetje korana, muslimanske svete knjige. Muslimani verjamejo, da je to najsvetejši čas v letu, čas, ko vernik poglobi odnos z Bogom. Več o ramazanu v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Drevo krščanstva ima svoje korenine na Bližnjem Vzhodu. Najbolj verodostojno o tem pričajo starodavne Cerkve, ki so ohranile bogoslužje iz prvih stoletij po Kristusu. Po 1400 letih sobivanja vzhodnih Cerkva, islama in drugih manjših religij na Bližnjem Vzhodu, se zdi, da tako imenovana Islamska država reže najgloblje korenine krščanskega izročila.
Mandala pomeni pomoč pri meditaciji, pa tudi most med tostranstvom in onstranstvom. Poznajo jo v vseh duhovnih tradicijah sveta, tako v hinduizmu in budizmu kot na islamskih mošejah, pa tudi kot rozete na krščanskih cerkvah. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Z mag. Ottom Neubauerjem o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti.
Jean Vanier, ki je življenje posvetil ljudem z duševnimi motnjami, bo za svoje delo prejel letošnjo nagrado Templeton, ki jo sicer podeljujejo posameznikom za vrhunske dosežke, povezane z duhovno razsežnostjo življenja. Več o letošnjem nagrajencu v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Te dni mineva 100 let od rojstva Rogerja Schütza, ustanovitelja Taizéjske skupnosti v francoski Burgundiji. Leta 1940 je postavil temelje ekumenskemu meniškemu redu, ki danes šteje okrog sto bratov iz tridesetih katoliških in protestantskih okolij. Že kmalu po koncu druge svetovne vojne je vasica Taizé postala prostor za zbiranje mladih z različnimi krščanskimi veroizpovedmi in v novejšem času predstavlja eno izmed pomembnejših krščanskih romarskih poti. Vsako leto skupnost obišče več kot 100.000 mladih iz vsega sveta.
»Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.« Z mislijo starca Zosima v romanu Bratje Karamazovi želi Dostojevski pokazati na prepad med abstraktno ljubeznijo, ki ljubi le idejo, in dejavno ljubeznijo, ki pa ljubi konkretnega človeka. Tega se dobro zavedajo tudi v Slovenski Karitas, kjer že 25 let nudijo pomoč ljudem, ki so se znašli na robu družbe. Gosta: generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic in Heleno Zevnik Rozman, ki skrbi za izobraževanje in prostovoljstvo.
S škofovskim posvečenjem in umestitvijo bo jezuit pater Alojzij Cvikl tudi uradno prevzel službo novega mariborskega nadškofa. Na čelo nadškofije stopa po letih hude gospodarske krize. O izzivih, ki ga čakajo v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
Neveljaven email naslov