Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi. Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.

Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.

V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.

Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.

V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.

V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.

Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.

Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.