Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je Devici Mariji posvečenih preko 400 cerkva, najbolj znana podoba pa je slika Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je pred 200 leti naslikal Leopold Layer. O tem, zakaj ravno ta podoba vsako leto privabi na desettisoče romarjev in kakšen je njen likovni in simbolni pomen, bosta v ponovljeni oddaji spregovorila p. dr. Robert Bahčič in dr. Milček Komelj.
566 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
V Sloveniji je Devici Mariji posvečenih preko 400 cerkva, najbolj znana podoba pa je slika Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je pred 200 leti naslikal Leopold Layer. O tem, zakaj ravno ta podoba vsako leto privabi na desettisoče romarjev in kakšen je njen likovni in simbolni pomen, bosta v ponovljeni oddaji spregovorila p. dr. Robert Bahčič in dr. Milček Komelj.
Cerkvica sv. Vladimirja pod Vršičem, znana tudi kot Ruska kapelica, je bila postavljena v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so izgubili življenje pri gradnji tamkajšnje ceste. Spominjala naj bi na nesmiselnost vojne ter na povezanost slovenskega in ruskega naroda. Ob letošnji 100. obletnici kapelice o tem, koliko nas še vedno druži skupni slovanski izvor in kakšne so duhovne vezi med Slovenijo in Rusijo. Gosta: kulturni antropolog Silvester Gaberšček in poznavalec vzhodne teologije dr. Anton Štrukelj.
Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.
V vseh obdobjih zgodovine si je človek zastavljal vprašanja o smislu življenja, od kje prihaja, kaj bo po smrti… S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta, ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Gosta: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog dr. Igor Bahovec.
Stoletja pričakovani vsepravoslavni koncil na Kreti je pokazal na vso raznovrstnost pravoslavnih cerkva. Med drugim so prišle na dan številne razlike, ki so bile na koncu tudi razlog za odpoved nekaterih cerkva. Katere skupne imenovalce so našli delegati koncila in katere so glavne ovire, ki preprečujejo sodelovanje med pravoslavnimi cerkvami? Gost: dr. Bogdan Dolenc.
Salát, arabska beseda za srečanje, označuje v islamu obredno molitev, ki naj bi jo vsak musliman opravil petkrat dnevno: ob zori, opoldne, popoldne, ob sončnem zahodu in zvečer. Pred molitvijo vernik opravi obredno umivanje in se z molilno preprogo orientira proti Meki. Med molitvijo sta pomembna drža telesa in izgovarjanje koranskih verzov. Več o islamski molitvi tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić ter svetovalec za finance in administracijo Haris Muratagić.
V času, ko človek kot posameznik želi biti vedno bolj avtonomen in prost vseh moralnih in družbenih vezi, se zdi, da je ovira na tej poti tudi nacionalnost. Je v sodobnem globaliziranem svetu narod še vrednota? Kakšen je duhovni pomen naroda in narodnosti? Gosta: sociolog in kulturni antropolog dr. Igor Škamperle in teolog Milan Knep.
Vede so ena najstarejših zbirk besedil, ki pomenijo enega izmed temeljev indijske filozofije in religij, nastalih na ozemlju Indije. Vede so bile svete, imeli so jih za nekaj, kar obstaja vse večne čase, in so jih pozneje zapisovali z veliko skrbnostjo, velikansko pozornost pa so namenjali pravilni izgovarjavi. Gosta: dr. Tina Košir Mazi in Vojko Kercan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Od 16.do 27 junija je predviden vsepravoslavni koncil na grškem otoku Kreta. Teme: vloga pravoslavja v 21. stoletju, moralno-etični problemi in pereča vprašanja priznavanja avtokefalnosti oziroma samostojnosti posameznih (novonastalih) cerkva. Gost: Simon Mallmenval.
Človek, ki sledi določenemu duhovnemu izročilu, skuša svoje življenje urediti tako, da ga živi v skladu z določenimi prepričanji in navadami. Velja to tudi za področje poslovanja? Je mogoče logiko dobička povezati z duhovnostjo? Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ob bližajoči se 100 letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem ponovno narašča zanimanje za tako imenovane »fatimske sktivnosti«. Kakšen pomen imajo ta sporočila za današnji čas? Zakaj je toliko zanimanja tudi med nekatoličani? Kakšen je pomen romanja kipa fatimske Marije po Sloveniji? Gost: dr. Janez Ferkolj.
Odnos do beguncev, ki v zadnjih mesecih bežijo v Evropo, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom, ali pa imajo ti strahovi sodobnejše korenine? Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Izraelski pesnik Yehuda Amichai je nekoč zapisal: »Jeruzalem je pristaniško mesto ob obali večnosti«. Je sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane. Tu je na binkošti – 50 dni po veliki noči – nastala Cerkev. Zakaj je prav Jeruzalem postal rojstni kraj krščanstva in stičišče treh monoteizmov? Gost: p. Peter Lavrih.
Vipassana predstavlja eno najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Pred več kot 2500 leti so jo učili kot zdravilo za univerzalne težave. Danes se tehniko poučuje na desetdnevnih tečajih, na katerih se udeleženci držijo predpisanih pravil. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki šteje okoli 15.000 vernikov.
V župniji Stari trg ob Kolpi že 10 let deluje Terapevtska skupnost Tav pri Sveti Družini, kjer odvisnike od drog usmerjajo na boljše življenjske poti. Terapija sestoji iz štirih glavnih stebrov, ki se med seboj prepletajo: bratstvo, red in snaga, delo in molitev. Odvisniki se dvakrat tedensko udeležijo sv. maše, skupnost pa je ekumensko odprta za pripadnike različnih veroizpovedi. Zanje skrbijo duhovnik in nekaj laikov, zasvojencem pa omogočajo tudi pogovor s psihologom ali psihiatrom.
Leto Božjega usmiljenja po svoje zaznamujejo tudi v Društvu katoliških pedagogov. Na romanjih in srečanjih si med drugim zastavljajo vprašanja, kako kot pedagogi voditi otroke po poti usmiljenja v svetu, polnem nasilja, verske in rasne nestrpnosti in terorizma, ob zavedanju, da je šola odsev in zrcalo družbe. Gosta: mag. Lidija Golc in p. mag. Silvo Šinkovec
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
7 aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil novomeško, celjsko in murskosoboško škofijo in obenem imenoval tudi tri škofe ordinarije. Glede na to, da je bila zadnja škofija ustanovljena leta 1461, je bil to pomemben dogodek ne samo za katoliško cerkev na Slovenskem, ampak tudi za državo samo. Gost: dr. Peter Kvaternik
Ribniški pasijon je gledališko-glasbena uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa. Največji kulturni projekt Ribniške doline, ki poveže preko sto petdeset prostovoljcev, je hkrati eden redkih pasijonov v Evropi, v katerem se v živo izvaja rock glasba, med katero je večina avtorske. Ob letošnji deseti obletnici, smo ga tudi obiskali.
Leitourgija - delo za skupno blaginjo. To je dobesedni pomen grškega izraza liturgija in je prvotno pomenil prispevek premožnejših meščanov za skupno dobro države. V krščanstvu beseda dobi pomen uradnih bogoslužnih opravil, ki svoj vrhunec dosežejo v velikem tednu. Liturgija, v besedi in simbolih, opisuje in ponavzočuje zadnje dni Jezusovega življenja. Gost: liturgik dr. Silvin Kranjc
Neveljaven email naslov