Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos maše iz župnijske cerkve v Vojniku, mašuje župnik Anton Perger.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Prenos maše iz župnijske cerkve v Vojniku, mašuje župnik Anton Perger.
50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.
Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije. Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.
V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.
Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.
God blaženega škofa Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, ta dan leta 1862 pa je tudi dan njegove smrti. Cerkev na Slovenskem je zato nedelji najbližji temu septembrskemu dnevu dala oznako »Slomškova nedelja«. Njeno letošnje praznovanje je v nedeljo, 26. septembra, pri sv. Jožefu v Celju. Da pa je bila Slomškova nedelja pred tridesetimi leti – v letu razglasitve samostojne slovenske države nekaj posebnega pa se spominjamo v tokratni oddaji Sledi večnosti.
Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere. Po oceni organizatorjev se je letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater Janez Novak, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat.
V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.
Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, Gregorja Bregarja. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto.
Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca Ela in Jakob.
V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs.
Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem središču odločil postati misijonar na Madagaskarju. Tam deluje že tri leta in je kritičen do odnosa razvitega sveta do manj razvitih držav, med katere spada tudi Madagaskar.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta: Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim soprogom ustanovila prvo romarsko agencijo pri nas - Ariturs in mag.Melito Bevc – direktorico Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.
Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter ostarelih izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik Miro Šlibar premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan.
V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.
Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.
V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika. V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.
V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.
V tokratni oddaji Sledi večnosti se mudimo v koroških koncih. Pobliže predstavljamo pastoralno zvezo župnij Dravograd in dva duhovnika, ki v njenem okviru opravljata pastirsko službo – Igorja Glasenčnika in Frančka Kranerja.
Neveljaven email naslov