Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Benediktinski menih in glavni kletar v nemškem samostanu Münsterschwarzach na Martinovo nedeljo o vinu, nad katerim je človeštvo očarano že 6.000 let.
Vino – darilo neba in zemlje je naslov knjige benediktinskega meniha Anselma Grüna, ekonoma in glavnega kletarja v nemškem samostanu Münsterschwarzach. Na Martinovo nedeljo bomo z njim govorili o tem, da je človeštvo že več kot šest tisoč let očarano nad tem darilom od zgoraj. Njegova pot od vinske trte do kozarca pa je tudi eno od znamenj kultiviranosti ljudstva, ki z načinom uživanja izkazuje hvaležnost za ta dar. Vino kot pomembna simbolika je v Svetem pismu opisana zlasti v Janezovem evangeliju. O tem bomo govorili z enim najbolj branih krščanskih avtorjev, ki je svetu namenil več kot 14 milijonov izvodov svojih knjig, te pa so prevedene v 32 jezikov.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Benediktinski menih in glavni kletar v nemškem samostanu Münsterschwarzach na Martinovo nedeljo o vinu, nad katerim je človeštvo očarano že 6.000 let.
Vino – darilo neba in zemlje je naslov knjige benediktinskega meniha Anselma Grüna, ekonoma in glavnega kletarja v nemškem samostanu Münsterschwarzach. Na Martinovo nedeljo bomo z njim govorili o tem, da je človeštvo že več kot šest tisoč let očarano nad tem darilom od zgoraj. Njegova pot od vinske trte do kozarca pa je tudi eno od znamenj kultiviranosti ljudstva, ki z načinom uživanja izkazuje hvaležnost za ta dar. Vino kot pomembna simbolika je v Svetem pismu opisana zlasti v Janezovem evangeliju. O tem bomo govorili z enim najbolj branih krščanskih avtorjev, ki je svetu namenil več kot 14 milijonov izvodov svojih knjig, te pa so prevedene v 32 jezikov.
Slovenski katoliški tednik Družina, izhaja že skoraj sedem desetletij, je nedavno osvežil svojo grafično podobo in prenovil nekatere vsebine. Odgovorni urednik Boštjan Debevec bo spregovoril o delu tega tiskanega katoliškega medija. Urednica spletne strani Aleteia Urška Makovec pa o katoliških vsebinah na spletnih medijih. Slovenska Aleteia je del mednarodnega projekta, pred dobrim letom se je pridružila sedmim podobnim spletnim medijem.
Od 17. do 27. januarja letos je v Panami potekal Svetovni dan mladih. Kakih tristo tisoč mladih katoličanov z vsega sveta se je tokrat srečalo v najjužnejši srednjeameriški državi. Iz Slovenije se je na to romarsko pot odpravilo 35 mladih. Med njimi sta bili tudi gostji oddaje Špela Pucelj in Urška Senekovič. Med drugim nam bosta orisali, kako se ju je dotaknilo druženje z romarji z vseh celin, kakšno je duhovno bogastvo tovrstnega srečanja. Vrhunec vsakokratnega svetovnega dneva mladih pa je srečanje s papežem. Papež Frančišek je mladim v Panam dejal, naj ne živijo v prihodnosti, ampak danes.
Slovenska Karitas pošilja pomoč afriškim državam. Sodeluje tudi v projektu MIND o migracijah. Sodelavka Karitas Jana Lampe je obiskala Centralno Afriško republiko, od koder je zaradi nasilja in revščine pobegnilo milijon in pol ljudi. Zaradi teh vzrokov zelo trpijo tudi prebivalci Madagaskarja, kjer na enem od najrevnejših predelov tega otoka deluje slovenski misijonar Janez Krmelj.
Teološka fakulteta je bila leta 1919 med ustanoviteljicami prve slovenske visokošolske ustanove Univerze v Ljubljani. Zametki visokošolskega študija pri nas so se sicer oblikovali že z Jezuitskim kolegijem v Ljubljani na začetku 17. stoletja. O zgodovini Teološke fakultete in njenem sedanjem delu bosta spregovorila njena predavatelja prof. dr. Bogdan Kolar in doc. dr. Tadej Stegu.
Srbska pravoslavna cerkev letos slavi 800-letnico samostojnosti. Letos je tudi 600-letnica rojstva zadnje celjske grofice Katarine Branković Kantakuzine, ki je najbolj zaslužna, da se je jelo pravoslavje širiti tudi na naših tleh. Gost oddaje, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bo dr. Bojan Cvelfar – avtor odmevne monografije z naslovom Pravoslavna cerkev v Sloveniji med obema vojnama.
Letos mineva 90 let od rojstva enega najbolj prepoznavnih in vplivnih družbenih voditeljev ter velikega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. (1929-1968). Zanimalo nas bo, iz kakšnega okolja je izhajal in kako je njegova krščanska zavest oblikovala njegovo miselnost o socialni pravičnosti. Na čem je temeljil nenasilen odpor, za katerega si je prizadeval v reševanju sporov med rasnimi skupinami? Kakšna je povezava med segregacijo na eni strani in evangelijem na drugi, med družbenimi in duhovnimi vrednotami? In končno, od kod je Martin Luther King ml. črpal moč za osebno zavzetost in delovanje v nemirnih časih najbolj očitnega rasnega sovraštva belcev nad črnci? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s sociologom kulture dr. Nenadom Vitorovićem.
Medtem ko so v katoliških in protestantskih cerkvah praznovali božič 25. decembra, bodo v pravoslavnih cerkvah, ki se držijo julijanskega koledarja – praznovali praznik Kristusovega rojstva jutri, 7. januarja. Tudi zato namenjamo megaherčno pozornost v tokratnih Sledeh večnosti pravoslavnim vernikom. Naša gosta sta Milan Jovanović – duhovnik srbske pravoslavne cerkve v Mariboru in upokojena dramska igralka Milada Kalezić – članica slavilne skupine v tej cerkvi.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko slišali povzetek pomembnejših oddaj iz leta 2018. Z zanimivimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih vprašanjih človeštva v prizmi duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr (1792-1848), na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber (1787-1863). Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.
Arheološka izkopavanja ob prenovi Gosposvetske ulice v Ljubljani so prinesla nova dognanja o krščanstvu v poznoantični Emoni. Arheologi so poleg grobov odkrili tudi stavbo, ki bi lahko bila uporabljena za krščansko liturgijo, torej je bila neke vrste cerkev. Arheološke najdbe so pokazale, da je v Emoni konec 4. stoletja že obstajala razmeroma močna krščanska skupnost. O arheoloških dokazih za to, bo govoril dr. Andrej Gaspari, vodja arheološkega oddelka Filozofske fakultete univerze v Ljubljani.
Ivan Cankar je v svojih delih veliko uporabljal krščansko simboliko. Verjetno se je tudi štel za katoličana, čeprav je bil v sporu s tedanjimi avtoritetami Katoliške cerkve na Slovenskem. Cankar je ostro kritiziral t. i. klerikalizem. Ob stoti obletnici smrti tega velikega pisatelja bo o njegovem odnosu do krščanstva, še posebej katolištva spregovorila poznavalka Cankarjevega dela ddr. Irena Avsenik Nabergoj.
Podnebne spremembe so čedalje bolj pereč problem. Da bi ozaveščali javnost so se člani več katoliških in drugih krščanskih združenj skupaj z okoljevarstveno organizacijo Greenpeace odločili, da bodo peš romali iz Vatikana do Katowic na Poljskem, kjer bo letošnja podnebna konferenca OZN. Romarke in romarje je pot vodila tudi čez Slovenijo. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
V tokratni oddaji gostimo dve mladi kristjanki: 25-letno diplomirano zdravnico Laro Časar iz Ženavelj v Prekmurju in 22-letno študentko magistrskega študija psihologije na FF Univerze v Ljubljani, sicer Mariborčanko Anja Krajnc. Govorili bosta o vrednostnih vzorcih mladih kristjanov v okolju in njihovi duhovnosti.
Ob svetovnem dnevu ubogih smo obiskali škofijsko Karitas v Murski Soboti, kjer se srčno odzivajo na stiske tistih, ki so pomoči potrebni. V oddaji sodelujejo: Jožef Hozjan-župnik v Pečarovcih in predsednik škofijske Karitas, Jožef Kociper – njen generalni tajnik, Jasmina Kolbl-koordinatorka prostovoljstva, socialna delavka Sabina Celec, zaposlena v materinskem domu in prostovoljec Jožef Horvat iz Pečarovec.
Na evropski konferenci z naslovom »Angažirani za cerkev in za svet« so predstavniki evangeličanskih cerkva razpravljali o temah in vprašanjih, s katerimi se sooča človek v sodobnem svetu. Svetovna luteranska zveza je globalna skupnost cerkva luteranskega izročila, ki vključuje 148 cerkva v 99-ih državah. Zveza predstavlja približno 75,5 milijonov evangeličanskih kristjanov. Ustanovaljena je bila leta 1947 v Lundu na Švedskem. Tedaj so se predstavniki evangeličanskih cerkva po koncu druge svetovne vojne zbrali z namenom, da bi v težkih povojnih okoliščinah poiskali rešitve za problem beguncev. Hoteli so znova vzpostaviti porušene odnose, biti skupaj in graditi mostove. V zraku je bil duh sodelovanja. Tudi danes so evangeličanske cerkve v različnih okoljih, v Skandinaviji, Nemčiji, Sloveniji in drugod postavljene pred nove izzive in vprašanja, na katere skušajo najti rešitve in odgovore.
Nadškofa slovenskega rodu smo povprašali o življenju Katoliške cerkve v Argentini in Južni Ameriki na sploh, o nedavno končani sinodi mladih in delovanju papeža Frančiška, ki ga nadškof Stanovnik dobro pozna. Gost je spregovoril tudi o življenju slovenske skupnosti v Argentini.
Papež Frančišek je sklical škofovsko sinodo o mladih in njihovi vključenosti v Katoliško cerkev. Sinoda poteka med 3. in 28. oktobrom v Vatikanu. Slovenski udeleženec je mariborski nadškof, metropolit, monsignor Alojzij Cvikl, ki bo v oddaji spregovoril o poteku sinode in njenih zaključnih dokumentih. Oddajo pripravlja dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Red minoritov v Piranu neprekinjeno deluje že več kot sedem stoletij. Bratje minoriti Robert Horvat, Janez Kurbus in Robert Tkauc so predstavili bogato zgodovino svojega reda v Piranu in njegovo delovanje v tem, v glavnem turističnem, mestu danes.
Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.
V Mariboru je bila nedavno prva vseslovenska konferenca Evangelijske binkoštne cerkve in prav tam je nastala tokratna oddaja z naslovom: kristjani pred izzivi časa. Naša sogovornika sta: zdravnik dr. Daniel Grabar – strokovni direktor splošne bolnišnice v Murski Soboti, sicer pa pastor in superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije in teolog dr. Peter Kuzmič – profesor na Protestantski fakulteti v Osijeku in v Bostonu, sicer naš prekmurski rojak. O poteh in razpotjih sodobnega krščanstva razpredata v pogovoru, ki ga je pripravil Tone Petelinšek.
Neveljaven email naslov