Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost?
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost Prekmurcev, o tem se bomo pogovarjali s članom SAZU-ja prof. dr. Markom Jesenškom, strokovnjakom za zgodovino slovenskega jezika, in zgodovinarjem mag. Ferijem Kuzmičem iz Murske Sobote. V drugem delu oddaje bomo s sodelavcema nastajajočega kulturnega Zavoda Zvitorepec spregovorili o knjižni in literarni produkciji invalidov – v pogovoru z zaposlitvenim strokovnjakom za invalide Miodragom Petrovićem iz Maribora in doktorjem politične filozofije Miranom Francem, ki je sicer tudi invalid in pisatelj.
Foto: Marko Rozman
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost?
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost Prekmurcev, o tem se bomo pogovarjali s članom SAZU-ja prof. dr. Markom Jesenškom, strokovnjakom za zgodovino slovenskega jezika, in zgodovinarjem mag. Ferijem Kuzmičem iz Murske Sobote. V drugem delu oddaje bomo s sodelavcema nastajajočega kulturnega Zavoda Zvitorepec spregovorili o knjižni in literarni produkciji invalidov – v pogovoru z zaposlitvenim strokovnjakom za invalide Miodragom Petrovićem iz Maribora in doktorjem politične filozofije Miranom Francem, ki je sicer tudi invalid in pisatelj.
Foto: Marko Rozman
Nihče od nas ne pomni take velike noči, kot je letošnja… brez slovesnih tradicionalnih jutranjih vstajenjskih procesij… škofje in duhovniki mašujejo pred praznimi cerkvami, stik z verniki omogočajo le sodobni mediji… drugačni časi, a kljub temu napolnjeni z globoko vero in zaupanjem v božjo prisotnost med nami. O tem se tokratni verski oddaji Tone Petelinšek pogovarja z znanim slovenskim duhovnikom, župnikom iz Frankolovega pri Celju patrom magistrom Brankom Cestnikom.
Da bi zajezili epidemijo novega koronavirusa, so voditelji cerkva in verskih skupnosti zaprli za vernike in vernice hrame svetosti. Duhovniki obrede opravljajo brez navzočnosti vernic in vernikov, ne podeljujejo jim tudi zakramentov. Ti rigorozni ukrepi sovpadajo s praznovanjem velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Gre za praznik, ki ga bogatijo številni obredi ter druženje med sorodniki in prijatelji. Kako naj kristjani v zdajšnjih razmerah praznujejo praznik veselja in upanja, kar je velika noč, se bomo pogovarjali z duhovnikom v župniji presvetega odrešenika v Kosezah v Ljubljani Igorjem Dolinškom. »Številni ljudje v teh dneh osamljenosti, odmaknjenosti d njim dragih ljudi razmišljajo, Bog me je kaznoval. To ni res. Bog si tega ne želi, tako kot noben človek dober po srcu, ne želi drugemu človeku slabo.«
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost evangeličanski škof mag.Leon Novak iz Murske Sobote. Tema pogovora - kako nam v teh zahtevnih, napornih in vrednostno kdaj tudi kaotičnih časih pomagata živeti božja beseda in iskrena vera v Jezusa Kristusa.
NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Predstavljamo dobrodelno organizacijo Evangeličanske cerkve pri nas EHO Podpornico. Ta deluje od leta 1997. Lani je pomagala z materialno pomočjo in drugimi storitvami 6 - tisoč posameznikom. Delo EHO Podpornice predstavjla njen predsednik, duhovnik v evangeličanski gmajni na Hodoš, Peter Andrejčak.
Raziskave med starostniki razgrinjajo, da jim v zadnjem življenjskem obdobju duhovnost vse pogosteje postaja prioriteta. Zato se večkrat odločajo za obiskovanje verskih obredov. Slovenska družba je tudi ena najhitrejše starajočih družb. To je izziv za cerkve in verske skupnosti. Kako se te odzivajo na potrebe starejših po duhovni oskrbi nam v oddaji pojasnjujejo novomeški škof Andrej Glavan, ki se je v imenu Slovenske škofovske konference januarja udeležil prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov v Vatikanu, evangeličanski duhovnik v Ljubljani mag. Geza Filo in raziskovalec dr. Bojan Macuh. Ta je skupaj še z drugimi raziskovalci preučeval duhovno oskrbo starejših v domovih za starejše.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala na robu Kozjanskega – v Šmarju pri Jelšah. Z nami bo dolgoletni župan te občine, bibliotekar, vsestranski kulturnik in iskreno verujoči kristjan Jože Čakš; v oddaji pripoveduje kako živeti praktično krščanstvo odprto, iskreno, pogumno, radostno in pričevalno.
Querida Amazonia - ali Ljubljena Amazonija. Takšen je naslov papeževe Apostolske spodbude za Cerkev z amazonskim obrazom, ki jo je Sveti sedež objavil 12. februarja. Z njo je papež povzel sklepe oktobrske škofovske sinode o panamazonski regiji. Udeleženci so takrat podprli predlog, da bi lahko v specifičnih razmerah odmaknjenih amazonskih krajev v duhovništvo posvečali tudi poročene diakone; podprli so krepitev vloge ženske v tamkajšnjih katoliških skupnostih in se zavzeli za oblikovanje novega, specifično amazonskega liturgičnega obredja. Toda na razočaranje mnogih ti predlogi niso našli v papeževo Apostolsko spodbudo - vsaj ne neposredno. Vsebini le-te in odzivom nanjo - tudi slovenskim - namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti. Pripravila sta jo Nataša Lang in naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti bo v znamenju etnoloških duhovnih sporočil. Naša gostja bo raziskovalka Aleksandra Zrelec iz Maribora, ki je nedavno izdala obsežno monografijo o nabožnih vsebinah slovenskih panjskih končnic s koroških koncev.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo mariborskega nadškofa in metropolita magistra Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala v krščanskem duhovnem centru v Ženavljah na Goričkem, kjer so pripravili člani občestva Binkoštne cerkve iz Maribora takoimenovani duhovni vikend. Kako takšna druženja krepijo človeške vezi med verniki in jedrijo njihov občutek pripadnosti cerkvenemu občestvu – o tem v oddaji pripovedujejo verniki Mitja Duh, Irena Kocbek in Helena Osterc ter duhovnika Srečko Krajnc in dr.Daniel Grabar.
V naši tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o eni najpomembnejših etnoloških prireditev na Slovenskem, ki so vezane na božično novoletni čas. Predstavili vam bomo letošnji Božični Vojnik. Gre za splet pestrega tritedenskega dogajanja, pri čemer je v ospredju velika razstava jaslic; predstavlja se 250 jasličarjev iz domovine in tujine. O tem bo v oddaji spregovorilo nekaj predstavnikov pridnih organizatorjev iz obnebja Turističnega društva Vojnik – Marija Čakš, Beno Podrgajs, Barbara Kugler in Zdenko Vrenko.
Papež Frančišek je za novega krškega škofa imenoval dr. Jožeta Marketza. Prvič po dolgem času bo vodenje te škofije na avstrijskem Koroškem prevzel koroški Slovenec. Njegovo imenovanje že odmeva v Avstriji, še posebej med koroškimi rojaki. Marketz je dobro znan tudi v sami škofiji, saj je bil dolga leta vikar, zadnja leta pa je vodil škofijsko Karitas.
Živimo v svetu ekonomske in kulturne globalizacije, ki brišeta med drugim tudi etnične identitete. To je eden od razlogov, ki je spodbudil Društvo katoliških pedagogov, da je pripravilo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Kako uspešna je šola na tem področju v tokratni oddaji Sledi večnosti med drugim premišljujeta predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek in direktor inštituta Franca Pedička dr. Silvo Šinkovec.
Na prvo adventno nedeljo dolžnosti škofa v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi prevzema dolgoletni duhovnik v evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota mag. Leon Novak. V tokratni oddaji Sledi večnosti se je Nataša Lang z njim pogovarjala o življenju v cerkvi, o odnosu z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi ter državnimi organi.
Neveljaven email naslov