Darila imajo svojo vrednost, saj izražajo naklonjenost med ljudmi. Toda so darovi, ki si jih človek ne more kupiti: čas, pozornost, prijateljstvo, ljubezen.

V decembrskih prazničnih dnevih prevladujeta nakupovanje daril in obdarovanje. Pričakovanje nečesa novega je v zraku. Starši obdarujejo otroke z igračami, odrasli se obdarujejo z darili vseh vrst. Ta darila imajo seveda svojo vrednost, saj izražajo naklonjenost med ljudmi. Toda so darovi, ki si jih človek ne more kupiti: čas, pozornost, prijateljstvo, ljubezen. V življenju vsakega človeka so dogodki in srečanja, ki jih sam ni mogel predvideti in ki so mu bili podarjeni. V njih se kaže nekaj presežnega, nekaj, kar ga navdaja s čudenjem in hvaležnostjo.

Gosta sta komunikologinja Anja Celarec in filozof Sergej Valijev.

Robert Kralj je naključne mimoidoče povprašal, kateri dar v življenju jih je najbolj zaznamoval.

Komunikologinja Anja Celarec je povedala, da je “dar nemogoče opredeliti. Kajti v trenutku, ko bi ga opredelili in definirali, bi mu pravzaprav odvzeli smisel. Dar ni samo lepo zavito darilo, dar je lahko nasmeh, rojstvo otroka, dar je trenutek, ki ga preživim z ljubo knjigo, z ljubo osebo. Včasih pa je dar tudi trenutek, ki ga preživim z nekom, ki mi ni ravno ljub. A prav v tem je čar daru, da ni očiten, da ni viden; ne vemo, kdaj se nam dar kaže”.

Filozof Sergej Valijev je poudaril, da dar “ni zgolj podarjena stvar, ampak predvsem simbol, znamenje naklonjenosti do osebe, ki ji dar izročimo. Ne gre samo za stvar, ampak za celoten odnos. Vsi ljudje okrog nas, ki jih srečujemo – vse to nam je podarjeno. Mi živimo iz te podarjenosti, čeprav se je velikokrat ne zavedamo”.

Po drugi strani je Anja Celarec mnenja, da danes dar doživljamo predvsem kot ekonomsko menjavo, ne pa kot simbol. Vanj ne položimo sebe. A samo ta simbolna vrednost daru je tista, ki edina osrečuje. V daru se skriva odnos, vez med obdarovalcem in obdarjencem. To je tisto presežno, tisto “več” v daru, ki presega ekonomsko.
Dar ima tudi ustvarjalno razsežnost. Dar trenutka, v katerem se dve osebi srečata – če sta to mož in žena, lahko iz tega nastane ogromno. Iz tega srečanja lahko nastane dar novega življenja.

“Ponižnost je temeljna drža človeka, ki spozna, da je vse dar. Tudi zaupanje je ključno. Kajti so trenutki, ko tega, da je vse dano, darovano, ne vidimo tako jasno. Pomislimo na zlo, pomislimo na trpljenje. Takrat se nam bivanje zdi težko. Ampak v zaupanju v Stvarnika, ki je vse ustvaril, vendarle zaupamo, da se bo Stvarnik poveličal tudi prek tega trpljenja in razkril celotno bivanje kot mogočen dar”, dodaja Sergej Valijev.

Pogovor sta sogovornika sklenila s tem, da je “božični dogodek dar vseh darov. In v vsakem daru, o katerem smo se prej pogovarjali, je kanček božje ljubezni. Bog je tisti, ki je človeka prvi ljubil. Božič je rojstvo, odprtje nemogoče možnosti. To je ljubezen, to je odpuščanje, ki prekaša vse človeške možnosti”.