Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako toleranten je budizem do žensk?
Tina Poberaj, njeno duhovno ime je Lama Karma Wangmo, je prva slovenska budistična nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. V nuno je bila posvečena leta 2006, potem pa je tri leta in tri mesece preživela v meditacijski klavzuri na jasi sredi džungle sredi Himalaje.
S skupino z Zahoda smo leta 2006 začeli meditativni odmik pod vodstvom tibetanskih mojstrov. To obdobje je bilo posvečeno predvsem meditaciji. Tri leta in tri mesece smo ostali v meditacijskem centru in nič hodili ven. Brez počitnic in prostih dni. Vsak dan od štirih zjutraj do pol desetih zvečer smo izvajali različne meditacije. Vsak dan je bil sestavljen iz štirih seans meditacije. Vmes smo imeli tudi čas za obedovanje in naloge, ki smo jih morali opravljati vsak dan.
Budizem je ena izmed večjih svetovnih religij s približno 350 milijoni vernikov. V dvajsetem stoletju se je iz Azije razširil na Zahod, v zadnjih dveh desetletjih pa je navzoč tudi na Slovenskem.
Zame kot budistično nuno je pomembno to, da lahko vse življenje posvetim temu, kar me najbolj zanima. Predvsem meditaciji in študiju. Meditacija je delo z našim umom in našimi čustvi in z njo lahko dosežemo, da nismo več sužnji svojih čustev in svojih navad. Da nismo vedno pod vplivom svojih negativnih vedenjskih vzorcev. Pri meditaciji v svojem umu ustvarimo prostor, da se lahko odločimo, kako se bomo odzvali v določenem položaju. In da izberemo tisto delovanje, ki je najboljše za druge in tudi za nas same. Vse to nam daje veliko svobode v našem življenju. Skozi meditacijo se spoprijateljimo s samim sabo.
575 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Kako toleranten je budizem do žensk?
Tina Poberaj, njeno duhovno ime je Lama Karma Wangmo, je prva slovenska budistična nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. V nuno je bila posvečena leta 2006, potem pa je tri leta in tri mesece preživela v meditacijski klavzuri na jasi sredi džungle sredi Himalaje.
S skupino z Zahoda smo leta 2006 začeli meditativni odmik pod vodstvom tibetanskih mojstrov. To obdobje je bilo posvečeno predvsem meditaciji. Tri leta in tri mesece smo ostali v meditacijskem centru in nič hodili ven. Brez počitnic in prostih dni. Vsak dan od štirih zjutraj do pol desetih zvečer smo izvajali različne meditacije. Vsak dan je bil sestavljen iz štirih seans meditacije. Vmes smo imeli tudi čas za obedovanje in naloge, ki smo jih morali opravljati vsak dan.
Budizem je ena izmed večjih svetovnih religij s približno 350 milijoni vernikov. V dvajsetem stoletju se je iz Azije razširil na Zahod, v zadnjih dveh desetletjih pa je navzoč tudi na Slovenskem.
Zame kot budistično nuno je pomembno to, da lahko vse življenje posvetim temu, kar me najbolj zanima. Predvsem meditaciji in študiju. Meditacija je delo z našim umom in našimi čustvi in z njo lahko dosežemo, da nismo več sužnji svojih čustev in svojih navad. Da nismo vedno pod vplivom svojih negativnih vedenjskih vzorcev. Pri meditaciji v svojem umu ustvarimo prostor, da se lahko odločimo, kako se bomo odzvali v določenem položaju. In da izberemo tisto delovanje, ki je najboljše za druge in tudi za nas same. Vse to nam daje veliko svobode v našem življenju. Skozi meditacijo se spoprijateljimo s samim sabo.
Izraelski pesnik Yehuda Amichai je nekoč zapisal: »Jeruzalem je pristaniško mesto ob obali večnosti«. Je sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane. Tu je na binkošti – 50 dni po veliki noči – nastala Cerkev. Zakaj je prav Jeruzalem postal rojstni kraj krščanstva in stičišče treh monoteizmov? Gost: p. Peter Lavrih.
Vipassana predstavlja eno najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Pred več kot 2500 leti so jo učili kot zdravilo za univerzalne težave. Danes se tehniko poučuje na desetdnevnih tečajih, na katerih se udeleženci držijo predpisanih pravil. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki šteje okoli 15.000 vernikov.
V župniji Stari trg ob Kolpi že 10 let deluje Terapevtska skupnost Tav pri Sveti Družini, kjer odvisnike od drog usmerjajo na boljše življenjske poti. Terapija sestoji iz štirih glavnih stebrov, ki se med seboj prepletajo: bratstvo, red in snaga, delo in molitev. Odvisniki se dvakrat tedensko udeležijo sv. maše, skupnost pa je ekumensko odprta za pripadnike različnih veroizpovedi. Zanje skrbijo duhovnik in nekaj laikov, zasvojencem pa omogočajo tudi pogovor s psihologom ali psihiatrom.
Leto Božjega usmiljenja po svoje zaznamujejo tudi v Društvu katoliških pedagogov. Na romanjih in srečanjih si med drugim zastavljajo vprašanja, kako kot pedagogi voditi otroke po poti usmiljenja v svetu, polnem nasilja, verske in rasne nestrpnosti in terorizma, ob zavedanju, da je šola odsev in zrcalo družbe. Gosta: mag. Lidija Golc in p. mag. Silvo Šinkovec
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
7 aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil novomeško, celjsko in murskosoboško škofijo in obenem imenoval tudi tri škofe ordinarije. Glede na to, da je bila zadnja škofija ustanovljena leta 1461, je bil to pomemben dogodek ne samo za katoliško cerkev na Slovenskem, ampak tudi za državo samo. Gost: dr. Peter Kvaternik
Ribniški pasijon je gledališko-glasbena uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa. Največji kulturni projekt Ribniške doline, ki poveže preko sto petdeset prostovoljcev, je hkrati eden redkih pasijonov v Evropi, v katerem se v živo izvaja rock glasba, med katero je večina avtorske. Ob letošnji deseti obletnici, smo ga tudi obiskali.
Leitourgija - delo za skupno blaginjo. To je dobesedni pomen grškega izraza liturgija in je prvotno pomenil prispevek premožnejših meščanov za skupno dobro države. V krščanstvu beseda dobi pomen uradnih bogoslužnih opravil, ki svoj vrhunec dosežejo v velikem tednu. Liturgija, v besedi in simbolih, opisuje in ponavzočuje zadnje dni Jezusovega življenja. Gost: liturgik dr. Silvin Kranjc
Številna verstva so uničila spomenike in templje predhodnikov, krščanstvo pa jih je zelo prefinjeno vpletlo v verovanje in način življenja. Več o prevzemanju določenih običajev iz poganstva v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Lik očeta je bil v preteklosti pri duhovni in religiozni vzgoji zelo pomemben. V različnih civilizacijah je bil namreč oče tisti, ki je otroka pospremil v tempelj, sinagogo, cerkev, mošejo. Danes se zdi, da se je lik moškega iz tovrstnega vidika v veliki meri spremenil. Kako se skozi otroštvo in mladost razvija otrokova vera in kakšno vlogo igra pri tem oče? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
Molitev obstaja v vseh religijah in je glede na izraz lahko ustna (z besedami), obredna (z obrednimi gibi) ali notranja (premišljevanje, meditacija). V arhaičnih religijah je bila molitev predvsem prošnja ali klic na pomoč v korist posameznika ali plemena, pospremljena z magičnim obredom. V sumerski religiji in v zaratustrstvu je molitev spremljala žrtvovanja, poznali so tudi molitev ob smrtni uri. V krščanstvu so osrednje liturgična, častilna in prosilna molitev, v islamski mistiki pa se je razvila predvsem notranja molitev oziroma kontemplacija.
Vsi ljudje naj bi imeli sposobnost moralnega presojanja in občutek moralne odgovornosti. Pa vendar se marsikdaj zdi, kot da nekateri ne bi imeli vesti. Ali to pomeni, da vest ni pri vseh ljudeh enaka in da lahko vest posameznika celo nasprotuje splošno uveljavljenim moralnim zakonom? Verstva gredo še korak dlje in pravijo, da je vest od Boga izvirajoča sposobnost, s katero človek razlikuje dobro od hudega. Kako je potem z vestjo pri nevernih?
Srečanje papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila I. odpira novo poglavje v odnosih med Katoliško Cerkvijo in Rusko pravoslavno Cerkvijo. V oddaji o zgodovinskem ozadju odnosov med Vatikanom in Moskvo. Gosta: dr. Bogdan Dolenc in mag. Simon Malmenval.
France Prešeren je v krogu svojih sodobnikov veljal za svobodomisleca. Kakšno pa je bilo njegovo poznavanje Biblije in razumevanje krščanstva v Krstu pri Savici? Več o njegovem duhovno-življenjskem nazoru v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Zgodovina človeštva je prepletena s preseljevanji. Zaradi vojn so morali posamezniki ali celotno ljudstvo zapustiti domove in iskati pomoč na tujem. Ob nedelji svetega pisma bomo pogledali kako to vprašanje obravnavata stara in nova zaveza. Gosta: generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec in biblicist dr. Samo Skralovnik.
V teh dneh poteka Molitvena osmina za edinost kristjanov, ki jo vsako leto zaznamujejo po vsem svetu. Ekumensko gibanje se je uradno začelo z misijonsko konferenco protestantskih cerkva leta 1910, v naslednjih desetletjih pa so se pridružili še pravoslavni verniki in katoličani. Podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Papež Frančišek se v svoji novi okrožnici Laudato si (Hvaljen, moj Gospod) sprašuje, kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami – otrokom, ki odraščajo? Če si ne bomo zastavljali takih vprašanj, naša okoljska prizadevanja ne bodo obrodila pomembnejših rezultatov. Zdi se, da je osrednja, bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija.
Papež Frančišek se v svoji novi okrožnici Laudato si (Hvaljen, moj Gospod) sprašuje, kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami – otrokom, ki odraščajo? Če si ne bomo zastavljali takih vprašanj, naša okoljska prizadevanja ne bodo obrodila pomembnejših rezultatov. Zdi se, da je osrednja, bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka praznovanje božiča, pa tudi priprave nanj – 6-tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov
