Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nogomet je religija, tekma je molitev.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo?
Vrhunski nogomet in vera sta marsikje tesno prepletena. Številni antropologi, sociologi, filozofi in drugi člani stroke so v svojih analizah večkrat preverjali vplive vere na vrhunski šport in nasprotno. Tudi nekateri neverniki šport enačijo z vero, saj včasih pripadnost klubom in športnikom že povsem spominja na čaščenje božjih simbolov. Športni novinar spletnega portala Aleteia, Lojze Grčman dodaja:
Pred kratkim sem se pogovarjal z res gorečo navijačico Juventusa, ki gre vsaj enkrat na leto v Torino, na tekmo nogometnega kluba Juventus. Če se da, v prvo vrsto in sploh ni nujno, da prespi, torej v dnevu naredi več kot 1300 kilometrov. Je kot nekakšno romanje.
V ozadju so velike organizacije, kapital, sponzorji pišejo biblijo. Govorimo torej o tisti religiji, ki ji vlada in jo usmerja denar? Igra pride šele kasneje na vrsto. Doktor Hosta ob tem poudarja:
Dejansko so to zmagovalci, ki nosijo celotno ideologijo in ki diktirajo naše družbene trende. Vzpostavili so strukturo, da se milijoni pred TV ekrani in na stadionih ukvarjajo z nogometnimi polbogovi in komzumirajo male zgodbe in male junake.
Argentinec slovenskih korenin Andres Vombergar, že leto dni kot napadalec igra pri nogometnem klubu Olimpija in kot katoličan predvsem ob zadetkih izrazi svojo versko pripadnost.
V slovenski nogometni ligi je potrebno izpostaviti tudi igralca nogometnega kluba Maribor, Markosa Tavaresa, ki pripada binkoštno evangelijski cerkvi. V preteklosti je tudi sam ob zadetku, z napisom na majici, konkretno prikazal versko pripadnost. Če ne bi bil nogometaš, bi bil duhovnik, kar zdaj kot pastor tudi je.
572 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Nogomet je religija, tekma je molitev.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo?
Vrhunski nogomet in vera sta marsikje tesno prepletena. Številni antropologi, sociologi, filozofi in drugi člani stroke so v svojih analizah večkrat preverjali vplive vere na vrhunski šport in nasprotno. Tudi nekateri neverniki šport enačijo z vero, saj včasih pripadnost klubom in športnikom že povsem spominja na čaščenje božjih simbolov. Športni novinar spletnega portala Aleteia, Lojze Grčman dodaja:
Pred kratkim sem se pogovarjal z res gorečo navijačico Juventusa, ki gre vsaj enkrat na leto v Torino, na tekmo nogometnega kluba Juventus. Če se da, v prvo vrsto in sploh ni nujno, da prespi, torej v dnevu naredi več kot 1300 kilometrov. Je kot nekakšno romanje.
V ozadju so velike organizacije, kapital, sponzorji pišejo biblijo. Govorimo torej o tisti religiji, ki ji vlada in jo usmerja denar? Igra pride šele kasneje na vrsto. Doktor Hosta ob tem poudarja:
Dejansko so to zmagovalci, ki nosijo celotno ideologijo in ki diktirajo naše družbene trende. Vzpostavili so strukturo, da se milijoni pred TV ekrani in na stadionih ukvarjajo z nogometnimi polbogovi in komzumirajo male zgodbe in male junake.
Argentinec slovenskih korenin Andres Vombergar, že leto dni kot napadalec igra pri nogometnem klubu Olimpija in kot katoličan predvsem ob zadetkih izrazi svojo versko pripadnost.
V slovenski nogometni ligi je potrebno izpostaviti tudi igralca nogometnega kluba Maribor, Markosa Tavaresa, ki pripada binkoštno evangelijski cerkvi. V preteklosti je tudi sam ob zadetku, z napisom na majici, konkretno prikazal versko pripadnost. Če ne bi bil nogometaš, bi bil duhovnik, kar zdaj kot pastor tudi je.
Soji medijskih žarometov v zadnjem letu svetijo na vzhod Ukrajine, kjer se odvija krvava vojna, ki je zahtevala že blizu 7.000 življenj. Veliko manj pa se govori o posledicah, ki se kažejo v revščini in vedno večjem številu brezdomcev. Misijonarka, s. Jožica Sterle, ki že 10 let pomaga najbolj ubogim v Kijevu, o svojem delu in o resničnem stanju v državi.
V svetu najsodobnejših komunikacijskih sredstev in omrežij je dialog med ljudmi enako težaven, ali pa še težji kot nekoč. Še posebej zahteven je pogovor med civilizacijami in med verstvi. O dialogu med muslimani in kristjani bosta, ob ramazanskemu bajramu, spregovorila muslimanska imama. Oddajo je pripravil Markom Rozman.
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
Ko je 17. marca leta 1959, tibetanski duhovni in svetni voditelj Tenzin Gyatzo (14. dalajlama), s spremstvom pobegnil iz Lhase, je bilo to za številne začetek konca tibetanskega budizma. Močna Ljudska republika Kitajska naj bi s svojim »naprednim socializmom« odpravila fevdalno teokracijo. Kitajska je na »streho sveta« res prinesla določen napredek, toda budizem je ostal. Še več, zaradi okoliščin je, v veliki meri po zaslugi dalajlame, postal globalna religija. Gosta: filozof in religiolog dr. Lenart Škof in predsednik Dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj.
Ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla po Sloveniji in tudi drugod v Katoliški cerkvi po svetu potekajo duhovniška posvečenja. Cerkvi na Slovenskem se bo letos pridružilo 12 novomašnikov, kar je največ v zadnjih petih letih, vendar veliko manj kot v preteklih desetletjih. Kako nekdo sploh postane duhovnik in zakaj se mladi danes odločajo za duhovniški poklic? Z letošnjimi novomašniki bomo poskusili osvetliti tudi vprašanje božjega klica, kaj to sploh je in kako so ga sami osebno doživeli.
Arheoastronomija je veda, ki preučuje astronomsko znanje in njegovo vlogo v družbah, ki jih sicer preučuje arheologija. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, se bomo ob poletnem solsticiju vprašali, kako so starejša ljudstva postavljala svetišča oziroma kaj je bistvo svetovno znanega Stonehenga.
S sončnim zahodom se bo v sredo zvečer za muslimane po vsem svetu začel postni mesec ramazan. V tem mesecu leta 611 je po islamskem izročilu prerok Mohamed na gori Hira v bližini Meke prejel razodetje korana, muslimanske svete knjige. Muslimani verjamejo, da je to najsvetejši čas v letu, čas, ko vernik poglobi odnos z Bogom. Več o ramazanu v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Drevo krščanstva ima svoje korenine na Bližnjem Vzhodu. Najbolj verodostojno o tem pričajo starodavne Cerkve, ki so ohranile bogoslužje iz prvih stoletij po Kristusu. Po 1400 letih sobivanja vzhodnih Cerkva, islama in drugih manjših religij na Bližnjem Vzhodu, se zdi, da tako imenovana Islamska država reže najgloblje korenine krščanskega izročila.
Mandala pomeni pomoč pri meditaciji, pa tudi most med tostranstvom in onstranstvom. Poznajo jo v vseh duhovnih tradicijah sveta, tako v hinduizmu in budizmu kot na islamskih mošejah, pa tudi kot rozete na krščanskih cerkvah. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Z mag. Ottom Neubauerjem o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti.
Jean Vanier, ki je življenje posvetil ljudem z duševnimi motnjami, bo za svoje delo prejel letošnjo nagrado Templeton, ki jo sicer podeljujejo posameznikom za vrhunske dosežke, povezane z duhovno razsežnostjo življenja. Več o letošnjem nagrajencu v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Te dni mineva 100 let od rojstva Rogerja Schütza, ustanovitelja Taizéjske skupnosti v francoski Burgundiji. Leta 1940 je postavil temelje ekumenskemu meniškemu redu, ki danes šteje okrog sto bratov iz tridesetih katoliških in protestantskih okolij. Že kmalu po koncu druge svetovne vojne je vasica Taizé postala prostor za zbiranje mladih z različnimi krščanskimi veroizpovedmi in v novejšem času predstavlja eno izmed pomembnejših krščanskih romarskih poti. Vsako leto skupnost obišče več kot 100.000 mladih iz vsega sveta.
»Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.« Z mislijo starca Zosima v romanu Bratje Karamazovi želi Dostojevski pokazati na prepad med abstraktno ljubeznijo, ki ljubi le idejo, in dejavno ljubeznijo, ki pa ljubi konkretnega človeka. Tega se dobro zavedajo tudi v Slovenski Karitas, kjer že 25 let nudijo pomoč ljudem, ki so se znašli na robu družbe. Gosta: generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic in Heleno Zevnik Rozman, ki skrbi za izobraževanje in prostovoljstvo.
S škofovskim posvečenjem in umestitvijo bo jezuit pater Alojzij Cvikl tudi uradno prevzel službo novega mariborskega nadškofa. Na čelo nadškofije stopa po letih hude gospodarske krize. O izzivih, ki ga čakajo v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti. Z učenjem življenja in preživetja v naravi ter urjenjem v ročnih spretnostih želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po natanko določenih pravilih in so po navadi naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji in srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo.
Veliko noč, ki je najpomembnejši krščanski praznik, po svetu praznujejo v znamenju Kristusove zmage življenja nad smrtjo. Dejstvo pa je, da so - kljub enaki simboliki - običaji po svetu zelo različni. Kako konkretno in na kakšen način, predstavljamo v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po Platonu tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V dogodkih zatem pa prav nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti in logiko križa – absurd logike moči.
Govoriti o tišini se zdi paradoks, vseeno veliki misleci iz različnih religij o njej spregovorijo in poudarijo, da je tišina tisti nujni pogoj, brez katerega ni možno stopiti v svet duhovnosti. O tem, kako notranja tišina v človeku samem naredi prostor za Boga, v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Oddaji Sledi večnosti in Musica sacra sta tokrat združeni v isti temi – to so orgle, kraljica inštrumentov in hkrati glasbilo, brez katerega si slovesnega bogoslužja v katoliški ali evangeličanski cerkvi skorajda ni moč predstavljati. Ob nedavni prenovi orgel v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani smo zbrali nekaj vtisov in glasbenih posnetkov, ki so nastali na tem največjem inštrumentu slovenskega orglarskega mojstra Franceta Goršiča. Seveda lahko prisluhnete tudi kratki zgodovini orgel, zanimivi poti, ki so jo prehodile iz stare Grčije, preko gladiatorskih oz. cirkuških iger do cerkvenih obokov in kora, kjer so svoj čas predstavljale celo posrednika med Bogom in ljudmi. Več o današnji vlogi orgel v cerkvi, na koncertnih odrih in v glasbenem izobraževanju z zborovodkinjo in predstojnico uršulinskega samostana v Ljubljani ter organistom in pedagogom Daliborjem Miklavčičem. Oddajo sta pripravila Polona Gantar in Peter Frank.
Neveljaven email naslov