Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 200 let od uglasbitve in prve izvedbe danes najbolj znane in razširjene božične pesmi na svetu Sveta noč, blažena noč
Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr, na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber. Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.
Okoli leta 1825
Pesem v svet verjetno ponese izdelovalec orgel Karl Mauracher iz kraja Fügen v Zillertalu na Tirolskem. Gruberjevo Sveto noč naj bi slišal med izdelovanjem novih orgel v Oberndorfu. Morda mu jo je na nove orgle zaigral sam Gruber. Pesem je bila izdelovalcu orgel tako všeč, da jo je prenesel rojakom na Tirolsko.70. leta 19. stoletja
v 70-ih letih 19. stoletja šolarji v Tržiču pesem prvič zapojejo v nemščini, tamkajšnji kaplan Jakob Aljaž pa jo pozneje prevede tudi v slovenščino.Na sveti večer leta 1914
V t. i. božičnem premirju nemški, francoski in britanski vojaki na zahodni fronti za kratek čas zapustijo svoje jarke in se srečajo na nevtralnem področju, si voščijo, izmenjajo celo nekaj dobrin ter skupaj vsak v svojem jeziku zapojejo pesem Sveta noč, blažena noč.2011
Unesco pesem Stille Nacht, heilige Nacht umesti med nesnovno kulturno dediščino Avstrije.2018
Pesem Sveta noč, blažena noč posname že več kot 300 izvajalcev.Polajnar Frelih, Nataša: Sveta noč, blažena noč: 200-letnica uglasbitve in prve izvedbe božične pesmi (1818-2018). Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2018, str. 13-15.
566 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Letos mineva 200 let od uglasbitve in prve izvedbe danes najbolj znane in razširjene božične pesmi na svetu Sveta noč, blažena noč
Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr, na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber. Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.
Okoli leta 1825
Pesem v svet verjetno ponese izdelovalec orgel Karl Mauracher iz kraja Fügen v Zillertalu na Tirolskem. Gruberjevo Sveto noč naj bi slišal med izdelovanjem novih orgel v Oberndorfu. Morda mu jo je na nove orgle zaigral sam Gruber. Pesem je bila izdelovalcu orgel tako všeč, da jo je prenesel rojakom na Tirolsko.70. leta 19. stoletja
v 70-ih letih 19. stoletja šolarji v Tržiču pesem prvič zapojejo v nemščini, tamkajšnji kaplan Jakob Aljaž pa jo pozneje prevede tudi v slovenščino.Na sveti večer leta 1914
V t. i. božičnem premirju nemški, francoski in britanski vojaki na zahodni fronti za kratek čas zapustijo svoje jarke in se srečajo na nevtralnem področju, si voščijo, izmenjajo celo nekaj dobrin ter skupaj vsak v svojem jeziku zapojejo pesem Sveta noč, blažena noč.2011
Unesco pesem Stille Nacht, heilige Nacht umesti med nesnovno kulturno dediščino Avstrije.2018
Pesem Sveta noč, blažena noč posname že več kot 300 izvajalcev.Polajnar Frelih, Nataša: Sveta noč, blažena noč: 200-letnica uglasbitve in prve izvedbe božične pesmi (1818-2018). Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2018, str. 13-15.
Smrt je največja uganka življenja. Koliko ljudi v današnjem tempu še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Različne duhovne tradicije namreč učijo, da z odgovori na večino vprašanj o smrti, dobimo tudi odgovore na večino vprašanj o življenju. O čem človek razmišlja, ko se njegovo življenje izteka, bosta spregovorili nekdanja vodja zdravstvene nege v hiši Hospic v Ljubljani s. Emanuela Žerdin in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc.
Nove zamisli, ki so se razvile iz nauka Martina Lutra, so iz Evrope hitro prišle v naše kraje. Prinesli so jih potujoči obrtniki, trgovci in študenti iz italijanskih ter nemških univerz. Na Slovenskem je reformacija trajala približno sto let in je potekala v več fazah, podpirali pa so jo zlasti plemiči in meščani. Tako je nastala protestantska cerkev luteranskega tipa augsburške veroizpovedi. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja pa so se morali protestanti po ukazu nadvojvode Ferdinanda II. vrniti h katoliški veri ali pa se izseliti. Protestantizem se je ohranil le v Prekmurju.
Jehovove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu čez 8 milijonov pripadnikov. Čeprav skupnost spada pod vejo krščanstva, se po svojih prepričanjih konkretno razlikujejo od ostalih kristjanov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Vatikanu poteka izredno generalno zasedanje škofovske sinode. Medtem ko je prvo zasedanje pred letom dni potekalo na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu, trenutna sinoda obravnava novosti, ki jih prinaša v življenje družin. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Sveti Frančišek Asiški se v svoji mladosti ni odpovedoval posvetim užitkom, bil je radoživ, veseljaški mladenič. Pozneje pa je spoznal, da mora biti v življenju poleg blaginje in telesnih užitkov še kaj drugega. Resnico življenja je našel na poti evangelijskega uboštva in postal simbol miru, preprostosti in skrbi za najrevnejše.
Anton Martin Slomšek je pogosto poudarjal, da je za človekovo celostno izobrazbo zelo pomembno tudi poznavanje fizikalnih zakonitosti sveta. Ob Slomškovi nedelji bomo pogledali, kako je bil lavantinsko-mariborski škof povezan z astronomijo. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Islamska umetnost, ki vključuje tudi arhitekturo, se je s pojavom islama razširila z Arabskega polotoka preko severne Afrike vse do Evrope in je s predhodnimi vplivi oblikovala vrsto umetniških stilov v arhitekturi. Najpomembnejši objekt predstavlja džamija, ki ni samo verski objekt, temveč mesto družbenega srečevanja, sledijo ji medrese, palače, mavzoleji, vrtovi ...
V Sloveniji, poleg Evangeličanske cerkve, v okviru protestantskega krščanstva obstaja tudi več binkoštnih, oziroma evangelijskih cerkva. V oddaji bomo podrobneje spoznali Mednarodno krščansko skupnost, ki v Sloveniji deluje že skoraj 20 let. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Nemški teolog, filozof, pastor, zdravnik, pesnik in glasbenik velja za enega največjih humanitarnih delavcev. V afriški državi Gabon, kjer je leta 1913 ustanovil bolnišnico v je zdravil gobavost in spolne bolezni, organiziral pa je tudi zdravstveno službo za črnce. Denar je zbiral s predavanji in orgelskimi koncerti po Evropi in ZDA. Za svoje delo je leta 1952 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Gost: dr. Roman Globokar.
Ezoterika je veda, področje človekovega raziskovanja, ki se, za razliko od ostalih znanstvenih disciplin, ukvarja z notranjim svetom. O razlikah med ezoteriko in znanostjo se bomo bolj natančno posvetili v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Nedavno je vodstvo vojaškega vikariata v Slovenski vojski prevzel Matej Jakopič. O duhovni oskrbi v sami vojski in drugih izzivih s katerimi se danes soočajo vojaški duhovniki v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Don Bosko« velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. V času delovanje je želel pomagati mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Ob 200. obletnici rojstva se bomo o svetovno znanem pedagogu pogovarjali v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Medžugorje se je uveljavilo kot romarski kraj po letu 1981, ko se naj bi šestim mladim pričevalcem prikazala devica Marija. Pozivala naj bi jih k molitvi za mir in spravo, njena redna nadaljnja prikazovana pa so v Hercegovino privabila že 30 milijonov romarjev. Ker Medžugorje še vedno nima statusa uradnega svetišča, se pojavljajo tudi dvomi, ali so prikazovanja resnična.
Soji medijskih žarometov v zadnjem letu svetijo na vzhod Ukrajine, kjer se odvija krvava vojna, ki je zahtevala že blizu 7.000 življenj. Veliko manj pa se govori o posledicah, ki se kažejo v revščini in vedno večjem številu brezdomcev. Misijonarka, s. Jožica Sterle, ki že 10 let pomaga najbolj ubogim v Kijevu, o svojem delu in o resničnem stanju v državi.
V svetu najsodobnejših komunikacijskih sredstev in omrežij je dialog med ljudmi enako težaven, ali pa še težji kot nekoč. Še posebej zahteven je pogovor med civilizacijami in med verstvi. O dialogu med muslimani in kristjani bosta, ob ramazanskemu bajramu, spregovorila muslimanska imama. Oddajo je pripravil Markom Rozman.
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
Ko je 17. marca leta 1959, tibetanski duhovni in svetni voditelj Tenzin Gyatzo (14. dalajlama), s spremstvom pobegnil iz Lhase, je bilo to za številne začetek konca tibetanskega budizma. Močna Ljudska republika Kitajska naj bi s svojim »naprednim socializmom« odpravila fevdalno teokracijo. Kitajska je na »streho sveta« res prinesla določen napredek, toda budizem je ostal. Še več, zaradi okoliščin je, v veliki meri po zaslugi dalajlame, postal globalna religija. Gosta: filozof in religiolog dr. Lenart Škof in predsednik Dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj.
Ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla po Sloveniji in tudi drugod v Katoliški cerkvi po svetu potekajo duhovniška posvečenja. Cerkvi na Slovenskem se bo letos pridružilo 12 novomašnikov, kar je največ v zadnjih petih letih, vendar veliko manj kot v preteklih desetletjih. Kako nekdo sploh postane duhovnik in zakaj se mladi danes odločajo za duhovniški poklic? Z letošnjimi novomašniki bomo poskusili osvetliti tudi vprašanje božjega klica, kaj to sploh je in kako so ga sami osebno doživeli.
Arheoastronomija je veda, ki preučuje astronomsko znanje in njegovo vlogo v družbah, ki jih sicer preučuje arheologija. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, se bomo ob poletnem solsticiju vprašali, kako so starejša ljudstva postavljala svetišča oziroma kaj je bistvo svetovno znanega Stonehenga.
Neveljaven email naslov
