Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Greh je nekaj, kar človeka bremeni, tudi če se tega ne zaveda.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
574 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Greh je nekaj, kar človeka bremeni, tudi če se tega ne zaveda.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
Medžugorje se je uveljavilo kot romarski kraj po letu 1981, ko se naj bi šestim mladim pričevalcem prikazala devica Marija. Pozivala naj bi jih k molitvi za mir in spravo, njena redna nadaljnja prikazovana pa so v Hercegovino privabila že 30 milijonov romarjev. Ker Medžugorje še vedno nima statusa uradnega svetišča, se pojavljajo tudi dvomi, ali so prikazovanja resnična.
Soji medijskih žarometov v zadnjem letu svetijo na vzhod Ukrajine, kjer se odvija krvava vojna, ki je zahtevala že blizu 7.000 življenj. Veliko manj pa se govori o posledicah, ki se kažejo v revščini in vedno večjem številu brezdomcev. Misijonarka, s. Jožica Sterle, ki že 10 let pomaga najbolj ubogim v Kijevu, o svojem delu in o resničnem stanju v državi.
V svetu najsodobnejših komunikacijskih sredstev in omrežij je dialog med ljudmi enako težaven, ali pa še težji kot nekoč. Še posebej zahteven je pogovor med civilizacijami in med verstvi. O dialogu med muslimani in kristjani bosta, ob ramazanskemu bajramu, spregovorila muslimanska imama. Oddajo je pripravil Markom Rozman.
Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Proti koncu srednjega veka je bila kartuzija sedež generalnega priorja in je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi, ki so postavili tudi eno najobsežnejših knjižnic. Letos je Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.
Ko je 17. marca leta 1959, tibetanski duhovni in svetni voditelj Tenzin Gyatzo (14. dalajlama), s spremstvom pobegnil iz Lhase, je bilo to za številne začetek konca tibetanskega budizma. Močna Ljudska republika Kitajska naj bi s svojim »naprednim socializmom« odpravila fevdalno teokracijo. Kitajska je na »streho sveta« res prinesla določen napredek, toda budizem je ostal. Še več, zaradi okoliščin je, v veliki meri po zaslugi dalajlame, postal globalna religija. Gosta: filozof in religiolog dr. Lenart Škof in predsednik Dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj.
Ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla po Sloveniji in tudi drugod v Katoliški cerkvi po svetu potekajo duhovniška posvečenja. Cerkvi na Slovenskem se bo letos pridružilo 12 novomašnikov, kar je največ v zadnjih petih letih, vendar veliko manj kot v preteklih desetletjih. Kako nekdo sploh postane duhovnik in zakaj se mladi danes odločajo za duhovniški poklic? Z letošnjimi novomašniki bomo poskusili osvetliti tudi vprašanje božjega klica, kaj to sploh je in kako so ga sami osebno doživeli.
Arheoastronomija je veda, ki preučuje astronomsko znanje in njegovo vlogo v družbah, ki jih sicer preučuje arheologija. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, se bomo ob poletnem solsticiju vprašali, kako so starejša ljudstva postavljala svetišča oziroma kaj je bistvo svetovno znanega Stonehenga.
S sončnim zahodom se bo v sredo zvečer za muslimane po vsem svetu začel postni mesec ramazan. V tem mesecu leta 611 je po islamskem izročilu prerok Mohamed na gori Hira v bližini Meke prejel razodetje korana, muslimanske svete knjige. Muslimani verjamejo, da je to najsvetejši čas v letu, čas, ko vernik poglobi odnos z Bogom. Več o ramazanu v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Drevo krščanstva ima svoje korenine na Bližnjem Vzhodu. Najbolj verodostojno o tem pričajo starodavne Cerkve, ki so ohranile bogoslužje iz prvih stoletij po Kristusu. Po 1400 letih sobivanja vzhodnih Cerkva, islama in drugih manjših religij na Bližnjem Vzhodu, se zdi, da tako imenovana Islamska država reže najgloblje korenine krščanskega izročila.
Mandala pomeni pomoč pri meditaciji, pa tudi most med tostranstvom in onstranstvom. Poznajo jo v vseh duhovnih tradicijah sveta, tako v hinduizmu in budizmu kot na islamskih mošejah, pa tudi kot rozete na krščanskih cerkvah. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Z mag. Ottom Neubauerjem o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti.
Jean Vanier, ki je življenje posvetil ljudem z duševnimi motnjami, bo za svoje delo prejel letošnjo nagrado Templeton, ki jo sicer podeljujejo posameznikom za vrhunske dosežke, povezane z duhovno razsežnostjo življenja. Več o letošnjem nagrajencu v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Te dni mineva 100 let od rojstva Rogerja Schütza, ustanovitelja Taizéjske skupnosti v francoski Burgundiji. Leta 1940 je postavil temelje ekumenskemu meniškemu redu, ki danes šteje okrog sto bratov iz tridesetih katoliških in protestantskih okolij. Že kmalu po koncu druge svetovne vojne je vasica Taizé postala prostor za zbiranje mladih z različnimi krščanskimi veroizpovedmi in v novejšem času predstavlja eno izmed pomembnejših krščanskih romarskih poti. Vsako leto skupnost obišče več kot 100.000 mladih iz vsega sveta.
»Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.« Z mislijo starca Zosima v romanu Bratje Karamazovi želi Dostojevski pokazati na prepad med abstraktno ljubeznijo, ki ljubi le idejo, in dejavno ljubeznijo, ki pa ljubi konkretnega človeka. Tega se dobro zavedajo tudi v Slovenski Karitas, kjer že 25 let nudijo pomoč ljudem, ki so se znašli na robu družbe. Gosta: generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic in Heleno Zevnik Rozman, ki skrbi za izobraževanje in prostovoljstvo.
S škofovskim posvečenjem in umestitvijo bo jezuit pater Alojzij Cvikl tudi uradno prevzel službo novega mariborskega nadškofa. Na čelo nadškofije stopa po letih hude gospodarske krize. O izzivih, ki ga čakajo v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti. Z učenjem življenja in preživetja v naravi ter urjenjem v ročnih spretnostih želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po natanko določenih pravilih in so po navadi naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji in srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo.
Veliko noč, ki je najpomembnejši krščanski praznik, po svetu praznujejo v znamenju Kristusove zmage življenja nad smrtjo. Dejstvo pa je, da so - kljub enaki simboliki - običaji po svetu zelo različni. Kako konkretno in na kakšen način, predstavljamo v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po Platonu tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V dogodkih zatem pa prav nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti in logiko križa – absurd logike moči.
Neveljaven email naslov
