Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srčika medverstvenega dialoga je spoštovanje drugače verujočega in dopuščanje, da živi svojo vero.
Danes zahodna civilizacija ugotavlja, da lahko preživi le, če se njeni pripadniki pogovarjajo med seboj, in to na različnih ravneh. Ena od teh ravni je tudi medreligijski oziroma medverstveni dialog, pojasnjuje naš sogovornik dr. Mari Osredkar, teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je v katoliški Cerkvi na Slovenskem zadolžen za pogovore z islamsko skupnostjo v Sloveniji.
»Medverstveni dialog pomeni sodelovanje med verniki različnih religij. Ta poteka na primer med kristjani in muslimani, med muslimani in hindujci, med budisti in muslimani… Zato ekumenizem – gibanje za edinost kristjanov – ne sodi na področje medverstvenega dialoga,« razlaga definicijo medverstvenega dialoga dr. Osredkar.
Naš sogovornik deli medverstveni dialog na tri ravni:
• na teološkega,
• na institucionalnega,
• na osebni ravni.
Danes je nekaj običajnega, tako Osredkar, da v istem stanovanjskem bloku živi muslimanska družina poleg krščanske družine. Ljudje so hitro spoznali, da je edino pametno, da sodelujejo, da se pogovarjajo, si voščijo ob verskih praznikih. Različno verujoči verniki dobro sodelujejo v Sloveniji. Tudi voditelji cerkva in islamskih skupnosti zgledno sodelujejo v Sloveniji in v zahodnem svetu. Medtem ko se po mnenju dr. Osredkarja ni pametno prerekati o verskih resnicah.
»Kristjani v Jezusu Kristusu prepoznavamo pravega Boga in pravega človeka, medtem ko je to za muslimanski nauk nekaj popolnoma zgrešenega oziroma krivoverskega. V Jezusu prepoznavajo samo človeka. Nima smisla prerekati se, kdo ima prav. Na ravni verskega nauka dialog ni mogoč,« poudarja dr. Osredkar.
Dodaja pa, da imata muslimanski nauk in krščanski nauk skupnih nekaj točk: molitev, pobožnost, post, stvarstvo, verovanje v Boga …
»Tretjina vsebine v islamski sveti knjigi Koran je skoraj enake svetopisemskim vsebinam. Tudi to je dejstvo, ki nas povezuje.«
Ekstremisti niso le med muslimani, so tudi med kristjani, budisti in pripadniki drugih religij, odgovarja dr. Mari Osredkar na naše vprašanje o prisotnem strahu pred muslimanskimi teroristi.
568 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Srčika medverstvenega dialoga je spoštovanje drugače verujočega in dopuščanje, da živi svojo vero.
Danes zahodna civilizacija ugotavlja, da lahko preživi le, če se njeni pripadniki pogovarjajo med seboj, in to na različnih ravneh. Ena od teh ravni je tudi medreligijski oziroma medverstveni dialog, pojasnjuje naš sogovornik dr. Mari Osredkar, teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je v katoliški Cerkvi na Slovenskem zadolžen za pogovore z islamsko skupnostjo v Sloveniji.
»Medverstveni dialog pomeni sodelovanje med verniki različnih religij. Ta poteka na primer med kristjani in muslimani, med muslimani in hindujci, med budisti in muslimani… Zato ekumenizem – gibanje za edinost kristjanov – ne sodi na področje medverstvenega dialoga,« razlaga definicijo medverstvenega dialoga dr. Osredkar.
Naš sogovornik deli medverstveni dialog na tri ravni:
• na teološkega,
• na institucionalnega,
• na osebni ravni.
Danes je nekaj običajnega, tako Osredkar, da v istem stanovanjskem bloku živi muslimanska družina poleg krščanske družine. Ljudje so hitro spoznali, da je edino pametno, da sodelujejo, da se pogovarjajo, si voščijo ob verskih praznikih. Različno verujoči verniki dobro sodelujejo v Sloveniji. Tudi voditelji cerkva in islamskih skupnosti zgledno sodelujejo v Sloveniji in v zahodnem svetu. Medtem ko se po mnenju dr. Osredkarja ni pametno prerekati o verskih resnicah.
»Kristjani v Jezusu Kristusu prepoznavamo pravega Boga in pravega človeka, medtem ko je to za muslimanski nauk nekaj popolnoma zgrešenega oziroma krivoverskega. V Jezusu prepoznavajo samo človeka. Nima smisla prerekati se, kdo ima prav. Na ravni verskega nauka dialog ni mogoč,« poudarja dr. Osredkar.
Dodaja pa, da imata muslimanski nauk in krščanski nauk skupnih nekaj točk: molitev, pobožnost, post, stvarstvo, verovanje v Boga …
»Tretjina vsebine v islamski sveti knjigi Koran je skoraj enake svetopisemskim vsebinam. Tudi to je dejstvo, ki nas povezuje.«
Ekstremisti niso le med muslimani, so tudi med kristjani, budisti in pripadniki drugih religij, odgovarja dr. Mari Osredkar na naše vprašanje o prisotnem strahu pred muslimanskimi teroristi.
Če sta bila vera in kultura v preteklosti skoraj neločljivo povezani, pa se danes zdi, da je med obema malo dialoga. Kako blizu in kako daleč sta si vera in kultura na Slovenskem, se bomo spraševali v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.
Mormóni so člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni. Religiozni nauk temelji na Bibliji in Mormonovi knjigi iz leta 1830, opisov videnj Josepha Smitha. Njihove misijonarje in pripadnike lahko najdemo po celem svetu, čeprav prihajajo iz ZDA, konkretno iz Utaha. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ekumenizem ali gibanje za povezanost kristjanov ima svoje korenine v začetku 20. stoletja in si prizadeva za medsebojno povezovanje in enakovreden položaj različnih krščanskih cerkva. Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane: sveto pismo, krst in vera v troedinega Boga. Koliko je v ekumenskem gibanju teorije in kako živo je v praksi?
»Panta rei – vse teče!« je misel grškega filozofa Heraklita, s katero utemeljuje svojo filozofijo, da v svetu ni nič stalnega, ampak se vse nenehno spreminja. Nastajanje in spreminjanje je večni boj nasprotij, zato Heraklit pravi: »Boj je oče vsega in vsemu kralj«. Je tudi vojna neizbežno dejstvo družbenopolitičnega življenja in kaj o vojni pravi Sveto pismo? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
V pravoslavni cerkvi v Zagrebu je patriarh Srbske pravoslavne Cerkve Irinej minulo poletje ustoličil novega zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. Nasledil je aprila preminulega metropolita Jovana, ki je metropolijo vodil dobrih 30 let. Kot je dejal Perić, bo skrbel predvsem za pravoslavne vernike v zagrebško-ljubljanski metropoliji, iskreno pa si bo prizadeval za dialog tako z vernimi kot nevernimi. O njegovem dosedanjem delu in načrtih za prihodnost se je z metropolitom pogovarjal Peter Frank.
V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili povzetku oddaj leta 2014. Z aktualnimi gostmi smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
Krščanska tradicija je rojstvo Božjega Sina umestila v dotedanji rimski praznik, imenovan dan nepremagljivega Sonca, kjer so Rimljani častili božanstvo Sonce. V prostor naravne religije stopi Logos, ki pa ne sovpada s kozmosom, ampak je njegovo počelo Beseda, ki kozmos ustvarja. V oddaji o tem, kako je krščanstvo privzelo in preoblikovalo prvine rimskega praznika.
Prazniki so bili od nekdaj sestavni del življenja, saj so s svojo simboliko mnogim pomagali razumeti življenje. Pred vsakim praznovanjem bi se bilo treba miselno in duhovno pripraviti, kar pa v dobi potrošništva številnim predstavlja velik izziv. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Advent je čas pričakovanja in priprave na božič. Z zadnjo nedeljo v novembru se je namreč začelo novo cerkveno leto, štiri svečke na adventnem vencu pa nakazujejo čas do praznika Jezusovega rojstva. Ulice so napolnile stojnice, ki ponujajo to in ono, marsikje sredi trga stoji smreka, okrasje in luči pa naznanjajo, da stopamo v čas praznovanja in veselja. Številni trgovci so pohiteli in tako imenovani »veseli december« začeli že v jesenskih mesecih. Je advent še čas priprave na praznike ali pa vse bolj postaja čas množičnih nakupov in izpraznjenih denarnic?
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Vodenje Ljubljanske nadškofije bo v nedeljo prevzel frančiškan p. Stane Zore. Leta 1461 ustanovljena škofija bo tako dobila 36. škofa. Kakšno mesto so imeli ljubljanski škofje v slovenski zgodovini skozi čas in kakšen je bil njihov vpliv na družbeno-kulturnem področju v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Duhovna gibanja, združenja in skupnosti so se v Cerkvi razcvetela po II. vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) in združujejo predvsem laike. Člani se srečujejo in povezujejo v majhne skupine, pri čemer je poudarek na karizmi, osebnih odnosih in medsebojnem zaupanju. Pogosto presegajo lokalno, škofijsko ali narodno raven – v domačem in mednarodnem krogu pripadnike povezuje ista duhovnost, ki je pogosto povezana z duhovnostjo določene redovne skupnosti. So tudi pokazatelj cerkvene živosti, mladostnosti in raznovrstnosti.
Pri nas sv. Martin sodi med najbolj priljubljene svetnike in je po številu cerkva, ki so mu posvečene, takoj za Materjo božjo. Tudi to osebno ime ni zastaralo, celo vedno pogosteje je v rabi, saj je Martin letos na 24-em, Martina pa na 26-em mestu med imeni v Sloveniji. Leta 2005 je Svet Evrope sv. Martina Tourskega razglasil za simbol evropske kulture, ker naj bi utelešal idejo medsebojnega sožitja evropskih narodov in kultur. Zavetnik vojakov, konjenikov, kovačev, vinogradnikov in gostilničarjev pa je povezan tudi z začetki evropskega meništva ter obširno romarsko kulturo. S p. dr. Edvardom Kovačem se je pogovarjal Peter Frank.
Ko so antični filozofi na duhovnih vajah razmišljali kako umreti, so postopoma sprejemali smrt in se je niso več bali. S premišljevanjem o svoji minljivosti so se učili živeti. Koliko ljudi danes še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Kako se danes ljudje soočajo z umiranjem in smrtjo, ki čakata prav vsakega? O zadnjem delu življenja se bo z dr. Vereno Perko in s. Emanuelo Žerdin pogovarjal Peter Frank.
Hinduízem splošno velja za najstarejšo svetovno religijo, za katero je značilna velika raznolikost verovanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj od leta 2000 pr. n. št.. Predstavili jo bomo v oddaji, ki jo pripravlja jo Marko Rozman.
Če je Sveto pismo najbolj brana in največkrat prevedena knjiga v zgodovini, to še ne pomeni, da gre za lahkotno branje. Marsikdo se v prebiranju hitro utrudi in ne pride prav daleč. Dva tisoč strani drobnega tiska povprečen bralec ne prebere na mah, z branjem po koščkih pa je težko razbrati celotno sporočilo. Kdo torej sploh lahko bere Sveto pismo in na kakšen način? Kako pravilno razumeti včasih tudi nasprotujoče si odlomke? Kdaj Sveto pismo dobi smisel?
Rusko-ukrajinski spor pušča globoke rane v krajevnih Cerkvah na kriznih žariščih. Posledično so že skoraj vsi rimsko-katoliški duhovniki zapustili vzhodno Ukrajino. O trenutnem položaju največje evropske države, o verskem živjenju in vplivu tamkajšnjih cerkva na razmere, v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Med 5. in 19. oktobrom bodo predstavniki krajevnih Cerkva na 3. izredni sinodi v Vatikanu razpravljali o »Pastoralnih izzivih družine v okviru evangelizacije«. Osrednja tema obravnave bo odnos Cerkve do ločenih in znova poročenih, govorili pa naj bi tudi o vprašanjih homoseksualnih porok, kontracepcije in poligamije. Že pred letom dni je ljudi presenetil posebni vprašalnik, ki razkriva, da verniki bolj slabo poznajo nauk Cerkve o zakonu in družini. V tokratni oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, kakšne spremembe je pričakovati pod vodstvom papeža Frančiška.
Nedavne raziskave kažejo, da je bahajska verska skupnost v zadnjih letih v globalnem merilu druga najhitreje rastoča religija na svetu. Kljub temu, da njihova načela o temeljni enostnosti ljudi presegajo običajne delitve po spolu, rasni in verski pripadnosti, je verska skupnost pri nas razmeroma slabo znana. Predstavili jo bomo v oddaji Sledi večnosti. Pripravlja jo Marko Rozman.
Neveljaven email naslov
