Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spregovorili bomo o arhitekturni zasnovi džamije in o tem, kako se skozi njo kažejo muslimanski verski simboli.
Polstoletna prizadevanja muslimanov v Sloveniji, da zgradijo džamijo, so postala resničnost. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke. Arhitekti so ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke, in je po njihovih besedah spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture. Ob džamiji stoji samostojno 40 m visoki minaret. Z njega mujezin kliče k molitvi. Kot poudarjajo v Islamski skupnosti, ga bodo slišali le verniki na območju centra, in ne bo vznemirjal okoliških prebivalcev. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta simbolizira bližino Boga. Kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki. Džamija sprejme do 1- tisoč 500 vernikov. Ženske bodo lahko molitve opravljale na galeriji džamije.
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
Pod zemljo so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz Arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Spregovorili bomo o arhitekturni zasnovi džamije in o tem, kako se skozi njo kažejo muslimanski verski simboli.
Polstoletna prizadevanja muslimanov v Sloveniji, da zgradijo džamijo, so postala resničnost. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke. Arhitekti so ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke, in je po njihovih besedah spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture. Ob džamiji stoji samostojno 40 m visoki minaret. Z njega mujezin kliče k molitvi. Kot poudarjajo v Islamski skupnosti, ga bodo slišali le verniki na območju centra, in ne bo vznemirjal okoliških prebivalcev. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta simbolizira bližino Boga. Kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki. Džamija sprejme do 1- tisoč 500 vernikov. Ženske bodo lahko molitve opravljale na galeriji džamije.
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
Pod zemljo so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz Arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
S škofovskim posvečenjem in umestitvijo bo jezuit pater Alojzij Cvikl tudi uradno prevzel službo novega mariborskega nadškofa. Na čelo nadškofije stopa po letih hude gospodarske krize. O izzivih, ki ga čakajo v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti. Z učenjem življenja in preživetja v naravi ter urjenjem v ročnih spretnostih želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po natanko določenih pravilih in so po navadi naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji in srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo.
Veliko noč, ki je najpomembnejši krščanski praznik, po svetu praznujejo v znamenju Kristusove zmage življenja nad smrtjo. Dejstvo pa je, da so - kljub enaki simboliki - običaji po svetu zelo različni. Kako konkretno in na kakšen način, predstavljamo v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po Platonu tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V dogodkih zatem pa prav nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti in logiko križa – absurd logike moči.
Govoriti o tišini se zdi paradoks, vseeno veliki misleci iz različnih religij o njej spregovorijo in poudarijo, da je tišina tisti nujni pogoj, brez katerega ni možno stopiti v svet duhovnosti. O tem, kako notranja tišina v človeku samem naredi prostor za Boga, v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Oddaji Sledi večnosti in Musica sacra sta tokrat združeni v isti temi – to so orgle, kraljica inštrumentov in hkrati glasbilo, brez katerega si slovesnega bogoslužja v katoliški ali evangeličanski cerkvi skorajda ni moč predstavljati. Ob nedavni prenovi orgel v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani smo zbrali nekaj vtisov in glasbenih posnetkov, ki so nastali na tem največjem inštrumentu slovenskega orglarskega mojstra Franceta Goršiča. Seveda lahko prisluhnete tudi kratki zgodovini orgel, zanimivi poti, ki so jo prehodile iz stare Grčije, preko gladiatorskih oz. cirkuških iger do cerkvenih obokov in kora, kjer so svoj čas predstavljale celo posrednika med Bogom in ljudmi. Več o današnji vlogi orgel v cerkvi, na koncertnih odrih in v glasbenem izobraževanju z zborovodkinjo in predstojnico uršulinskega samostana v Ljubljani ter organistom in pedagogom Daliborjem Miklavčičem. Oddajo sta pripravila Polona Gantar in Peter Frank.
Pravice in dostojanstvo žensk so še posebej aktualna tema ob mednarodnem dnevu žena. Kritični sekularni glasovi menijo, da religije kot neke vrste konservativne institucije omejujejo njihove pravice. Obstaja pa tudi vse več (tudi feminističnih) tokov, ki prav v religijah vidijo prostor, kjer se ženska lahko uresniči v svoji naravi. Mnenja bodo soočile: muslimanka, katoličanka in evangeličanka. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku iz leta 1721, ki ga je napisal kapucin Lovrenc Marušič. Poleg tega je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi in največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. Zaradi svoje izvirnosti in pomena, bogatega slovenskega jezika in samega obsega predstave je Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
Trpljenje človeka, ki je v svoji zgoščeni obliki edinstveno oziroma zelo posebno, se zdi temeljna izkušnja človeka, ki se razpira v razprti in nikoli dokončno opredeljeni razsežnosti: slutnji o trajnem obstoju in prehodnem bivanju. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Pred tibetanskim budističnim novim letom se bomo pogovarjali o Zen budizmu, ki sicer prvotno izhaja iz Kitajske. Učenje poudarja predvsem izvajanje meditacije v iskanju prebujenja, ki ga imenujejo pot razsvetljenja. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Če sta bila vera in kultura v preteklosti skoraj neločljivo povezani, pa se danes zdi, da je med obema malo dialoga. Kako blizu in kako daleč sta si vera in kultura na Slovenskem, se bomo spraševali v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.
Mormóni so člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni. Religiozni nauk temelji na Bibliji in Mormonovi knjigi iz leta 1830, opisov videnj Josepha Smitha. Njihove misijonarje in pripadnike lahko najdemo po celem svetu, čeprav prihajajo iz ZDA, konkretno iz Utaha. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ekumenizem ali gibanje za povezanost kristjanov ima svoje korenine v začetku 20. stoletja in si prizadeva za medsebojno povezovanje in enakovreden položaj različnih krščanskih cerkva. Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane: sveto pismo, krst in vera v troedinega Boga. Koliko je v ekumenskem gibanju teorije in kako živo je v praksi?
»Panta rei – vse teče!« je misel grškega filozofa Heraklita, s katero utemeljuje svojo filozofijo, da v svetu ni nič stalnega, ampak se vse nenehno spreminja. Nastajanje in spreminjanje je večni boj nasprotij, zato Heraklit pravi: »Boj je oče vsega in vsemu kralj«. Je tudi vojna neizbežno dejstvo družbenopolitičnega življenja in kaj o vojni pravi Sveto pismo? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
V pravoslavni cerkvi v Zagrebu je patriarh Srbske pravoslavne Cerkve Irinej minulo poletje ustoličil novega zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. Nasledil je aprila preminulega metropolita Jovana, ki je metropolijo vodil dobrih 30 let. Kot je dejal Perić, bo skrbel predvsem za pravoslavne vernike v zagrebško-ljubljanski metropoliji, iskreno pa si bo prizadeval za dialog tako z vernimi kot nevernimi. O njegovem dosedanjem delu in načrtih za prihodnost se je z metropolitom pogovarjal Peter Frank.
V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili povzetku oddaj leta 2014. Z aktualnimi gostmi smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
Krščanska tradicija je rojstvo Božjega Sina umestila v dotedanji rimski praznik, imenovan dan nepremagljivega Sonca, kjer so Rimljani častili božanstvo Sonce. V prostor naravne religije stopi Logos, ki pa ne sovpada s kozmosom, ampak je njegovo počelo Beseda, ki kozmos ustvarja. V oddaji o tem, kako je krščanstvo privzelo in preoblikovalo prvine rimskega praznika.
Prazniki so bili od nekdaj sestavni del življenja, saj so s svojo simboliko mnogim pomagali razumeti življenje. Pred vsakim praznovanjem bi se bilo treba miselno in duhovno pripraviti, kar pa v dobi potrošništva številnim predstavlja velik izziv. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov