Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje je etnolog in poznavalec skupine dr. Damjan J. Ovsec.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) na Zahod. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, smo se pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
O verskem ozadju Beatlov
Umetnik raste sam v sebi, se vsestransko razvija, spreminja barve, preseneča. Morda velja to najbolj za glasbenike in za Beatle vsekakor. Torej v krščanskem duhu niso bili zelo vzgojeni. To kažejo tudi njihove izjave o religijah in duhovnosti ter njihova vpetost vanje, ki se je z leti zelo spreminjala. Paul McCartney in George Harrison sta bila na primer krščena. Pri Georgeu je ta duhovna žilica ostala, čeprav s pridržki. Pri Paulu je bilo pa drugače. Njegova mama je bila katoličanka, a je pri njegovih štirinajstih letih umrla. Torej v tistih občutljivih letih nanj ni imela več vpliva. Oče je bil pa protestant in tako se je stvar zapečatila. Prav zaradi tega so Beatli leta 1964 izjavili, da so agnostiki, torej verski dvomljivci, ne pa ateisti. Ampak v tisti dobi so se vsi opredeljevali za agnostike, ker je bila pač takšna doba. V Ameriki in tudi v Evropi je bil kralj in bog hkrati rock’n’roll, flowerpower, hipiji in podobne zadeve.
Beatli v Indiji
Briana Epsteina so imeli silno radi. Mahariši jih je pa tolažil, da smrti ni ipd. Zato so februarja leta 1968 odšli Beatli k Maharišiju v Indijo, v Rišikeš, kjer je imel tempelj. Joga je zaradi Beatlov postala nekakšen svetovni trend, hit, kajti če so se s tem ukvarjali slavni, so se začeli tudi drugi. Poleg tega so z Beatli v Rikišeš šli še številni drugi, od Donovana, Beach Boysov, Rolling Stonsov do Mie Farrow in celo Shirley MacLane. Se pravi, ljudje iz filmskega in glasbenega sveta, celo pisatelji itn. To je bil dejansko svetovni trend. V Rišikešu so vsi meditirali, poslušali Maharišijeve nauke in pisali pesmi.
Oseben odnos članov skupine do duhovnosti
Ko so leta 1970 Beatli razpadli, je John zanikal sleherno religijo, zato da je pozneje ob Yoko Ono lahko izjavil naslednje: “Sem najbolj religiozen fant.” Torej on se je s tem poigraval. Vegetarijanec McCartney je leta 2012 izjavil, da veruje v osebno dobro, a nič drugega kot to. Ringo Starr se je pa vrnil k najbolj preizkušeni veri, torej k monoteizmu. H kateremu, lahko le ugibamo, ampak gotovo je bilo to krščanstvo, tradicija.
Opredelitev duhovnega pri Beatlih
To je pravzaprav joga. To izvira iz joge, ki je nad religijami. Joga ni religija, ampak je nekaj drugega. To je videti internacionalno. Tu ni postavljen neki neposreden bog ali božanstvo itn., kar je ljudi tudi motilo. Zelo zanimivo je, kako so ljudje na Vzhodu – pa tudi v Zahodni Evropi – veliko lažje prevzemali budizem in budistične nauke, ker tam ni očitno govora o Bogu, tako kot je to v krščanstvu ali islamu. Gre za nekaj, kar je nad stvarmi.
Iz pogovora z Damjanom J. Ovscem
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Gost oddaje je etnolog in poznavalec skupine dr. Damjan J. Ovsec.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) na Zahod. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, smo se pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
O verskem ozadju Beatlov
Umetnik raste sam v sebi, se vsestransko razvija, spreminja barve, preseneča. Morda velja to najbolj za glasbenike in za Beatle vsekakor. Torej v krščanskem duhu niso bili zelo vzgojeni. To kažejo tudi njihove izjave o religijah in duhovnosti ter njihova vpetost vanje, ki se je z leti zelo spreminjala. Paul McCartney in George Harrison sta bila na primer krščena. Pri Georgeu je ta duhovna žilica ostala, čeprav s pridržki. Pri Paulu je bilo pa drugače. Njegova mama je bila katoličanka, a je pri njegovih štirinajstih letih umrla. Torej v tistih občutljivih letih nanj ni imela več vpliva. Oče je bil pa protestant in tako se je stvar zapečatila. Prav zaradi tega so Beatli leta 1964 izjavili, da so agnostiki, torej verski dvomljivci, ne pa ateisti. Ampak v tisti dobi so se vsi opredeljevali za agnostike, ker je bila pač takšna doba. V Ameriki in tudi v Evropi je bil kralj in bog hkrati rock’n’roll, flowerpower, hipiji in podobne zadeve.
Beatli v Indiji
Briana Epsteina so imeli silno radi. Mahariši jih je pa tolažil, da smrti ni ipd. Zato so februarja leta 1968 odšli Beatli k Maharišiju v Indijo, v Rišikeš, kjer je imel tempelj. Joga je zaradi Beatlov postala nekakšen svetovni trend, hit, kajti če so se s tem ukvarjali slavni, so se začeli tudi drugi. Poleg tega so z Beatli v Rikišeš šli še številni drugi, od Donovana, Beach Boysov, Rolling Stonsov do Mie Farrow in celo Shirley MacLane. Se pravi, ljudje iz filmskega in glasbenega sveta, celo pisatelji itn. To je bil dejansko svetovni trend. V Rišikešu so vsi meditirali, poslušali Maharišijeve nauke in pisali pesmi.
Oseben odnos članov skupine do duhovnosti
Ko so leta 1970 Beatli razpadli, je John zanikal sleherno religijo, zato da je pozneje ob Yoko Ono lahko izjavil naslednje: “Sem najbolj religiozen fant.” Torej on se je s tem poigraval. Vegetarijanec McCartney je leta 2012 izjavil, da veruje v osebno dobro, a nič drugega kot to. Ringo Starr se je pa vrnil k najbolj preizkušeni veri, torej k monoteizmu. H kateremu, lahko le ugibamo, ampak gotovo je bilo to krščanstvo, tradicija.
Opredelitev duhovnega pri Beatlih
To je pravzaprav joga. To izvira iz joge, ki je nad religijami. Joga ni religija, ampak je nekaj drugega. To je videti internacionalno. Tu ni postavljen neki neposreden bog ali božanstvo itn., kar je ljudi tudi motilo. Zelo zanimivo je, kako so ljudje na Vzhodu – pa tudi v Zahodni Evropi – veliko lažje prevzemali budizem in budistične nauke, ker tam ni očitno govora o Bogu, tako kot je to v krščanstvu ali islamu. Gre za nekaj, kar je nad stvarmi.
Iz pogovora z Damjanom J. Ovscem
Človek, ki sledi določenemu duhovnemu izročilu, skuša svoje življenje urediti tako, da ga živi v skladu z določenimi prepričanji in navadami. Velja to tudi za področje poslovanja? Je mogoče logiko dobička povezati z duhovnostjo? Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ob bližajoči se 100 letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem ponovno narašča zanimanje za tako imenovane »fatimske sktivnosti«. Kakšen pomen imajo ta sporočila za današnji čas? Zakaj je toliko zanimanja tudi med nekatoličani? Kakšen je pomen romanja kipa fatimske Marije po Sloveniji? Gost: dr. Janez Ferkolj.
Odnos do beguncev, ki v zadnjih mesecih bežijo v Evropo, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom, ali pa imajo ti strahovi sodobnejše korenine? Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Izraelski pesnik Yehuda Amichai je nekoč zapisal: »Jeruzalem je pristaniško mesto ob obali večnosti«. Je sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane. Tu je na binkošti – 50 dni po veliki noči – nastala Cerkev. Zakaj je prav Jeruzalem postal rojstni kraj krščanstva in stičišče treh monoteizmov? Gost: p. Peter Lavrih.
Vipassana predstavlja eno najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Pred več kot 2500 leti so jo učili kot zdravilo za univerzalne težave. Danes se tehniko poučuje na desetdnevnih tečajih, na katerih se udeleženci držijo predpisanih pravil. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki šteje okoli 15.000 vernikov.
V župniji Stari trg ob Kolpi že 10 let deluje Terapevtska skupnost Tav pri Sveti Družini, kjer odvisnike od drog usmerjajo na boljše življenjske poti. Terapija sestoji iz štirih glavnih stebrov, ki se med seboj prepletajo: bratstvo, red in snaga, delo in molitev. Odvisniki se dvakrat tedensko udeležijo sv. maše, skupnost pa je ekumensko odprta za pripadnike različnih veroizpovedi. Zanje skrbijo duhovnik in nekaj laikov, zasvojencem pa omogočajo tudi pogovor s psihologom ali psihiatrom.
Leto Božjega usmiljenja po svoje zaznamujejo tudi v Društvu katoliških pedagogov. Na romanjih in srečanjih si med drugim zastavljajo vprašanja, kako kot pedagogi voditi otroke po poti usmiljenja v svetu, polnem nasilja, verske in rasne nestrpnosti in terorizma, ob zavedanju, da je šola odsev in zrcalo družbe. Gosta: mag. Lidija Golc in p. mag. Silvo Šinkovec
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
7 aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil novomeško, celjsko in murskosoboško škofijo in obenem imenoval tudi tri škofe ordinarije. Glede na to, da je bila zadnja škofija ustanovljena leta 1461, je bil to pomemben dogodek ne samo za katoliško cerkev na Slovenskem, ampak tudi za državo samo. Gost: dr. Peter Kvaternik
Ribniški pasijon je gledališko-glasbena uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa. Največji kulturni projekt Ribniške doline, ki poveže preko sto petdeset prostovoljcev, je hkrati eden redkih pasijonov v Evropi, v katerem se v živo izvaja rock glasba, med katero je večina avtorske. Ob letošnji deseti obletnici, smo ga tudi obiskali.
Leitourgija - delo za skupno blaginjo. To je dobesedni pomen grškega izraza liturgija in je prvotno pomenil prispevek premožnejših meščanov za skupno dobro države. V krščanstvu beseda dobi pomen uradnih bogoslužnih opravil, ki svoj vrhunec dosežejo v velikem tednu. Liturgija, v besedi in simbolih, opisuje in ponavzočuje zadnje dni Jezusovega življenja. Gost: liturgik dr. Silvin Kranjc
Številna verstva so uničila spomenike in templje predhodnikov, krščanstvo pa jih je zelo prefinjeno vpletlo v verovanje in način življenja. Več o prevzemanju določenih običajev iz poganstva v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Lik očeta je bil v preteklosti pri duhovni in religiozni vzgoji zelo pomemben. V različnih civilizacijah je bil namreč oče tisti, ki je otroka pospremil v tempelj, sinagogo, cerkev, mošejo. Danes se zdi, da se je lik moškega iz tovrstnega vidika v veliki meri spremenil. Kako se skozi otroštvo in mladost razvija otrokova vera in kakšno vlogo igra pri tem oče? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
Molitev obstaja v vseh religijah in je glede na izraz lahko ustna (z besedami), obredna (z obrednimi gibi) ali notranja (premišljevanje, meditacija). V arhaičnih religijah je bila molitev predvsem prošnja ali klic na pomoč v korist posameznika ali plemena, pospremljena z magičnim obredom. V sumerski religiji in v zaratustrstvu je molitev spremljala žrtvovanja, poznali so tudi molitev ob smrtni uri. V krščanstvu so osrednje liturgična, častilna in prosilna molitev, v islamski mistiki pa se je razvila predvsem notranja molitev oziroma kontemplacija.
Vsi ljudje naj bi imeli sposobnost moralnega presojanja in občutek moralne odgovornosti. Pa vendar se marsikdaj zdi, kot da nekateri ne bi imeli vesti. Ali to pomeni, da vest ni pri vseh ljudeh enaka in da lahko vest posameznika celo nasprotuje splošno uveljavljenim moralnim zakonom? Verstva gredo še korak dlje in pravijo, da je vest od Boga izvirajoča sposobnost, s katero človek razlikuje dobro od hudega. Kako je potem z vestjo pri nevernih?
Srečanje papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila I. odpira novo poglavje v odnosih med Katoliško Cerkvijo in Rusko pravoslavno Cerkvijo. V oddaji o zgodovinskem ozadju odnosov med Vatikanom in Moskvo. Gosta: dr. Bogdan Dolenc in mag. Simon Malmenval.
France Prešeren je v krogu svojih sodobnikov veljal za svobodomisleca. Kakšno pa je bilo njegovo poznavanje Biblije in razumevanje krščanstva v Krstu pri Savici? Več o njegovem duhovno-življenjskem nazoru v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Zgodovina človeštva je prepletena s preseljevanji. Zaradi vojn so morali posamezniki ali celotno ljudstvo zapustiti domove in iskati pomoč na tujem. Ob nedelji svetega pisma bomo pogledali kako to vprašanje obravnavata stara in nova zaveza. Gosta: generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec in biblicist dr. Samo Skralovnik.
V teh dneh poteka Molitvena osmina za edinost kristjanov, ki jo vsako leto zaznamujejo po vsem svetu. Ekumensko gibanje se je uradno začelo z misijonsko konferenco protestantskih cerkva leta 1910, v naslednjih desetletjih pa so se pridružili še pravoslavni verniki in katoličani. Podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov