Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš gost je mag. Sebastijan Valentan, teolog in strokovnjak za kanonskopravne znanosti.
Generalna skupščina Združenih narodov je spomladi lani določila 22. avgust za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Generalno skupščino je k omenjenemu koraku spodbudila skupina držav, ki je ugotovila, da naraščajo nestrpna dejanja in nasilje nad ljudmi zaradi njihove vere, in to več kot 70 let potem, ko je Generalna skupščina sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki med drugim pravico do svobode misli, vesti in vere opredeljuje kot eno od temeljnih človekovih pravic. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred pojavi verske nestrpnosti. Mag. Sebastijan Valentan v pogovoru predstavi kar nekaj takšnih dogodkov iz preteklosti. Med drugim odgovori na vprašanji: kakšno okolje potrebujemo za preseganje verske nestrpnosti in kako je pandemija Covid 19 posegla na področje izrekanja veroizpovedi.
Prenehajmo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizmov, slepega fanatizma in uporabljati božje ime, zato da bi opravičevali umore, preganjanja, terorizem in zatiranje. Ker če se k veri pristopi na pravi način, do vsega tega ne bi in tudi ne bo prihajalo.
Iz pogovora s Sebastijanom Valentanom
568 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Naš gost je mag. Sebastijan Valentan, teolog in strokovnjak za kanonskopravne znanosti.
Generalna skupščina Združenih narodov je spomladi lani določila 22. avgust za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Generalno skupščino je k omenjenemu koraku spodbudila skupina držav, ki je ugotovila, da naraščajo nestrpna dejanja in nasilje nad ljudmi zaradi njihove vere, in to več kot 70 let potem, ko je Generalna skupščina sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki med drugim pravico do svobode misli, vesti in vere opredeljuje kot eno od temeljnih človekovih pravic. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred pojavi verske nestrpnosti. Mag. Sebastijan Valentan v pogovoru predstavi kar nekaj takšnih dogodkov iz preteklosti. Med drugim odgovori na vprašanji: kakšno okolje potrebujemo za preseganje verske nestrpnosti in kako je pandemija Covid 19 posegla na področje izrekanja veroizpovedi.
Prenehajmo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizmov, slepega fanatizma in uporabljati božje ime, zato da bi opravičevali umore, preganjanja, terorizem in zatiranje. Ker če se k veri pristopi na pravi način, do vsega tega ne bi in tudi ne bo prihajalo.
Iz pogovora s Sebastijanom Valentanom
Poleg srbske Pravoslavne cerkve julijanski koledar uporabljajo še v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve pa so sprejele nov pravoslavni koledar, ki je enak gregorijanskemu in zato božič praznujejo skupaj s katoliškimi in protestantskimi kristjani. V oddaji Sledi večnosti bomo v pesmi in besedi odstiramo značilnosti pravoslavne liturgije in duhovnosti.
Nekateri trgovci v mesecu decembru opravijo kar polovico vsega letnega prometa. Takšna in drugačna darila pridno polnijo blagajne. Je pa ta čas tudi priložnost, da se vprašamo, kakšna darila si sploh želimo. Kaj sploh je dar? Ali znamo biti hvaležni za stvari, in ne nazadnje za življenje? Gosta oddaje sta magister teologije in dr. znanosti s področja literarnih ved p. Karel Gržan ter generalni tajnik svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog …« Uvodne besede Janezovega evangelija govorijo o tem, da se je večni Logos učlovečil in prišel med ljudi. Kakšen pomen in simbolika se skriva v poročilu, da je Bog postal otrok? Na vprašanje odgovarjata: dr. Andreja Poljanec in Peter Pučnik.
Papež Frančišek je po najnovejših raziskavah trenutno najbolj priljubljena osebnost na svetovnem spletu. S svojimi pogumnimi izjavami in radikalnimi spremembami vsak teden znova preseneča svetovno javnost. Zdi se, da na vrhu Katoliške cerkve poteka kopernikanski preobrat. Frančišek ne govori o pravilih, dogmah in morali, ampak o sočutju, odprtosti in ljubezni do vsakega človeka. Ne predstavlja se kot papež, ampak zgolj kot rimski škof, kar je pomembno sporočilo tako za prihodnost vodenja cerkve kot tudi za ekumenski dialog. Gre v ozadju le všečne medijske poteze, ali pa je Frančišek resnični novi veliki reformator? Katere konkretne spremembe lahko še pričakujemo? Lahko res en sam človek očisti usedline, ki so se nabrale v stoletjih? O tem mag. Branko Cestnik ter družbeni analitik in kolumnist dr. Aleš Maver.
Dum spiro, spero! Dokler diham upam, so zapisali stari Latinci. Danes se zdi, da marsikdo sicer diha in živi, nima pa več upanja. Izguba službe, ločitev, bolezen, osamljenost in druge stiske postanejo pretežko breme. Nekateri zato vržejo puško v koruzo in – kot pravijo zase – le še životarijo. Zadnji mesec v letu, kljub mrazu, s seboj prinaša toplino in veselje. Čeprav Jezusovo rojstvo že nekaj časa ni več osrednja točka praznikov, vsi – bolj ali manj – vendarle pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, nekaj lepega, nekaj čarobnega. Toda še preden ugasnejo kristalne luči in se dvigne praznični zastor, se rado zgodi, da se na oder našega življenja spusti megla in zabriše robove poti prihodnosti. Toda stari Latinci so nedvoumni: Dum spiro spero, dokler diham upam. Kaj je torej upanje? Je res nekaj neugasljivega? K čemu nas odpira? Lahko upamo, da se s smrtjo naše življenje ne konča? Na vprašanja odgovarjata, filozof in teolog dr. Edvard Kovač ter filozof dr. Lenart Škof.
Prižgana sveča na venčku naznanja prvo adventno nedeljo s katero se – v ljudskem in cerkvenem koledarju – začenja adventni čas. V novo obdobje s 1. decembrom vstopa tudi Evangeličanska Cerkev v Sloveniji. Novi škof Geza Filo nam bo povedal katere bodo njegove prioritete pri vodenju.
Pred kratkim so astronomi, s pomočjo Hubblovega teleskopa, odkrili od zemlje najbolj oddaljeno galaksijo. Razdalja znaša nepredstavljivih 13 milijard svetlobnih let. Svetloba, ki potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo za pot od sonca do zemlje potrebuje 8 minut. Že opazovanje sonca je tako v resnici posnetek, vse kar vidimo preko našega osončja pa je dejansko staro že več milijonov svetlobnih let. Pogled v vesolje nam tako odpira vprašanje, kaj sploh je čas? Ali v resnici obstaja ali pa je to zgolj naša iluzija? Kako čas razumejo religijska izročila? O času razmišljata: sociolog in religiolog dr. Igor Škamperle ter filozof in teolog dr. Robert Petkovšek.
S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta: od najmanjših delcev atoma, skrivnostnega delovanja človeškega organizma, pa vse do nedoumljivih razsežnosti vesolja. Ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Na vprašanje, kaj pravzaprav je duhovnost? odgovarjata: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog Igor Bahovec.
Neveljaven email naslov