Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
561 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
Slovenska karitas že 15 leto v sredini septembra končuje z zbiranjem finančnih darov prebivalk in prebivalcev za dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrani denar karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki, tudi na Madagaskarju. V okviru omenjene akcije pa kot dvojček izvaja še program Z delom do dostojnega življenja. Kaj ta pomoč pomeni ljudem v Afriki med drugim pojasnjuje sestra Anka Burger, usmiljenka, ki je že36 let misijonarka v Afriki.
Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu.
Pred tednom dni smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Tudi v Sloveniji smo zabeležili kar nekaj takšnih dogodkov. O pojavih verske nestrpnosti – ki je po oceni Vatikana med pandemijo Covid 19 porasla – se je Nataša Lang pogovarjala z magistrom kanonsko pravnih znanosti in teologom mag. Sebastijanom Valentanom.
Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke Vasiljke Gamser v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18- letni Luka Horjak iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenju, matematika, bivanju božjem in še o čem.
Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.
Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.
Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji letos praznuje 20 let delovanja. Srce in duša društva sta zakonca Marjeta in Metodij Rigler. V oddaji Sledi večnosti skupaj s prekaljenim romarjem Petrom Štrbenkom predstavljajo slovenski camino. Pravijo, da Jakobovo pot po Sloveniji prehodi vse več pohodnikov in tudi številni so se odpravili po njenih poteh to pomlad, saj jim je pandemija novega korona virusa preprečila romanje po španski Jakobovi poti do Compostele.
Podnaslov tokratne verske oddaje je Duhovnost in podjetništvo. V njej gostimo dva ugledna in renomirana podjetnika Francija Pliberška iz Celja in Gregorja Brajoviča iz Maribora. Tema: kako so lahko tudi v najsodobnejše poslovne procese in sisteme vtkani elementi zdrave in odgovorne duhovnosti, sočutja, empatičnosti, pravičnosti in ljubezni - z okusom svetega, božjega, presežnega.
»Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je predpogoj za dobro duhovnost,« razmišlja v oddaji Sledi večnosti pater iz reda minoritov, navdušeni športnik, dr. Andrej Šegula.
Epidemija novega korona virusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organiziralo za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah v primerjavi z lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti gostimo Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.
V tokratni oddaji Sledi večnosti s simbolnim podnaslovom ženska duhovnost razmišljamo o tem kako razlike med spoloma vplivajo na različno doživljanje presežnega na ravni naše vsakodnevne intime. Kako ženske, ki so izhodiščno varovalke življenja, v tej drugačnosti doživljajo fenomen svetega, Boga in njegovo prisotnost v nas in med nami. O tem se pogovarjamo v oddaji z dvema kristjankama: binkoštno vernico, ekonomistko Vasiljko Gamser iz Ljubečne pri Celju in katoličanko, ki je še posebej aktivna v gibanju Prenova v duhu Mileno Janel iz okolice Slovenske Bistrice.
Papež Frančišek je dr. Mitja Leskovarja, enega od treh slovenskih duhovnikov na visokih položajih znotraj vatikanske diplomacije, imenoval za novega nadškofa in nuncija v Iraku. Preden bo dr. Leskovar nastopil novo službo na bližnjem vzhodu, bo prejel škofovsko posvečenje predvidoma v prvi polovici avgusta v ljubljanski stolnici. Nato se bo odpravil na pogovore na Sveti sedež in če bodo razmere dopuščale, bo prevzel vodenje nunciature v Iraku v prvi polovici septembra. V oddaji razmišlja o svojem novem poslanstvu v Iraku, kjer so kristjani žrtve verske nestrpnosti, pa tudi o vlogi vatikanske diplomacije v današnji mednarodni skupnosti, medverskem dialogu in sekularizaciji družbe.
V tokratni oddaji Sledi večnosti z naslovom Izzivi duhovniškega poklica, gostimo 77-letnega gospoda Tonija Štekla, ki opravlja vlogo duhovnega pomočnika na Teznem v Mariboru in na Spodnji Polskavi, predtem pa je bil skoraj tri desetletja duhovnik v Berlinu in na Dunaju. V pogovoru z njim se bomo dotaknili tudi kdaj pereče teme, kako naj si duhovnik poskrbi za svojo konkretno eksistenco. Zato smo v to oddajo povabili tudi njegovo gospodinjo - diplomirano medicinsko sestro Ano Marolt, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana… Kot boste slišali v oddaji, sobivanje duhovnika in gospodinje ni enostavno, a kjer je medsebojno spoštovanje in ljubezen v služenju, je tudi to lahko osrečujoče.
Človekoljubne organizacije opozarjajo na pogubne posledice pandemije covid 19. Milijoni ljudi se soočajo z izgubo dela, vse večjo revščino in lakoto. Mmisijonarka Bogdana Kavčič predstavlja razmere v času epidemije v najbolj revnem predelu afriške države Ruande, kjer že vrsto let nudi zdravstveno oskrbo tisočim domačinom. Misijonu – kjer deluje misijonarka – finančno pomagata Karitas Slovenija in država Slovenija. O tej in drugi pomoči v času covid 19 govori Jana Lampe iz omenjene človekoljubne organizacije.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se dotikamo današnjega praznika Svetega Duha – Binkošti. Odpravljamo se v župnijo Svetega Venčeslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je že vrsto let zelo aktivna Prenova v duhu. V oddaji sodelujejo: Zoran Kodela - dolgoletni župnik v tej fari, zdaj je pa direktor in urednik krščanske TV Exodus v Mariboru in sicer eden od pionirjev tega duhovnega prenovitvenega gibanja v severovzhodni Sloveniji, Milena Janel ter zakonca Janez in Cvetka Ajd. Cvetka je katehistinja in vseslovenska kordinatorica Prenove v duhu, Janez ji pri tem pomaga, in je tudi stalni diakon.
Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se odpravljamo na obisk v župnijo Sv.Križa v Rogaški Slatini. Spregovorili nam bodo o svojem duhovnem življenju v teh kriznih koronskih časih, pobliže pa nam bomo predstavili tudi njihovo organiziranost veroučnih dejavnosti… Poleg domačega župnika Jožeta Vehovarja v oddaji sodelujeta tudi dve katehistinji Jožica Kores in Klavdija Nušinović.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) v zahodnoevropski kulturi. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, se bomo pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
Življenje se vrača tudi v hrame svetosti. To bo – kot na vseh področjih javnega življenja – drugačno kot pred epidemijo novega koronavirusa. Javna bogoslužja bodo v epidemiji COVID-19 potekala pod strogimi higienskimi ukrepi za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Navodila katoliških škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije COVID-19 pojasnjuje generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.
Neveljaven email naslov