Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
566 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
Človeško znanje se prenaša skozi zgodovino - iz roda v rod. Podobno velja tudi za verska izročila. Vsakdo prejme določeno vedenje od nekoga: osebno, preko knjige ali danes preko spleta, ter drugih medijev. Pred stoletji je bilo na Zahodu bolj ali manj samoumevno, da je posameznik prevzel religijo svojega okolja, v zadnjih desetletjih pa so se stvari precej spremenile. Posebej mlajše generacije ne pristajajo več zgolj na ponavljanje nečesa kar so jim – tako ali drugače – predali njihovi starši, ampak želijo imeti oseben odnos. Kakšno je torej razmerje med tradicionalno in osebno vero? O tem v tokratni oddaji Sledi večnosti. Gosta: docentka zakonske in družinske terapije doktorica Katarina Kompan Erzar ter duhovnik, publicist in pisatelj pater dr. Karel Gržan.
Sodobno življenjsko okolje od človeka zahteva vedno več zavestnih etičnih, moralnih in verskih določitev. Z njimi pa narašča tudi psihološka in pedagoška zahtevnost verske in etične vzgoje. O najnovejših izzivih verskega izobraževanja v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
60 odstotkov zemeljskega prebivalstva živi v Aziji, največji celini, ki obsega tretjino kopne zemlje. Azija je zibelka vseh velikih svetovnih religij: od hinduizma, budizma, konfucionizma, daoizma, šintoizma, do judovstva, krščanstva in islama. Verska svoboda je v številnih državah še vedno močno kršena, bodisi zaradi prevladujoče večinske religije, ali pa zaradi državne ureditve, ki nasploh omejuje versko pripadnost in dejavnost. Čeprav je krščanstvo največja svetovna religija, je v Aziji navzoča le v nekaj odstotkih prebivalstva. Različne organizacije pa ocenjujejo, da je krščanstvo v tem delu sveta v razcvetu in beleži občutno rast. O posebnostih azijskega krščanstva bosta – ob končanem papeževem obisku Južne Koreje – spregovorila ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter antropologinja in sinologinja dr. Helena Motoh.
Planine so s svojo lepoto že od nekdaj privlačile človeka. V mesecu avgustu se v njihovo naročje poda marsikdo; ne samo zaradi telesne rekreacije, ampak tudi zato, da se dvigne nad vsakodnevne probleme. So pa gore tudi kraj duhovnega iskanja, zato ni naključje, da jih kot svete gore najdemo v vseh religijah. O duhovni simboliki gora bo spregovoril njihov ljubitelj duhovnik France Urbanija. Oddajo vodi Marko Rozman.
Fenomen romanja je znan v vseh časih, deželah in religijah. Že v antiki so romali k sveti gori, reki ali svetišču in tudi danes se na božjo pot oziroma na popotovanje k svetim ciljem podajajo množice ljudi. Zakaj se odločajo za dolge pešpoti in kaj doživljajo romarji na svojih potovanjih? Gosti oddaje so sociolog religije dr. Igor Bahovec ter Marjeta in Metodij Rigler iz Društva prijateljev poti sv. Jakoba. Vir: http://spiritualmusclehead.wordpress.com/
Jezuiti predstavljajo skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve. Leta 1534 jo je ustanovila skupina diplomirancev pariške univerze, ki jo je vodil Ignacij Lojolski. Na svetu jih je danes okoli 17.000, letos pa praznujejo 200 obletnico ponovne vzpostavitve reda, potem, ko je bil ukinjen leta 1773. Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman
Mešihat Islamske skupnosti je izvršni kolegijski organ Islamske skupnosti in najvišji verski ter administrativni organ Islamske skupnosti. Predseduje mu mufti, ki preko mešihata vodi vse posle, vezane na versko in premoženjsko dejavnost Islamske skupnosti. Gosta: Nevzet Porič in Haris Muratagič.
V podzemnih prostorih Vatikanskih tajnih arhivov se, na več kot 85-ih kilometrih polic, hranijo pomembni, tudi več kot 1000 let stari, dokumenti. Različne zbirke je, leta 1611, združil papež Pavel V. in tako je nastal enoten arhiv kot ga poznamo danes. Kaj vse hranijo vatikanski arhivi? Kdo lahko vstopi vanje? Zakaj še vedno burijo duhove javnosti? Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Komaj smo začeli z našo novo oddajo Sledi večnosti, že je minilo več kot pol leta. Kratek pogled nazaj nam pokaže široko paleto vsebin in gostov. Ob poletju smo se odločili, da se prvič nekoliko ozremo tudi nazaj in pogledamo kaj vse smo odkrivali v teh mesecih. Oddajo je pripravil Boštjan Debevec.
Nekdanja rimska naselbina Emona, ki imela pomembno vlogo tudi pri obrambi rimskega imperija je bila zaznamovana tudi z verskega vidika. Slednje dokazujejo bronaste podobe božanstev, različni kipi, ostanki zgodnje krščanskega kompleksa z baziliko. Kako konkretno je potekalo versko življenje pred 2000 leti, v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Nekdanja rimska naselbina Emona, ki imela pomembno vlogo tudi pri obrambi rimskega imperija je bila zaznamovana tudi z verskega vidika. Slednje dokazujejo bronaste podobe božanstev, različni kipi, ostanki zgodnje krščanskega kompleksa z baziliko. Kako konkretno je potekalo versko življenje pred 2000 leti, v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Kaj je posebnost duhovniškega poklica in kdo se danes še odloča zanj? Kakšno je poslanstvo duhovnika v sodobni postmoderni družbi? Kaj pravijo osebne izkušnje duhovnikov ter pred kakšnimi izzivi stoji sodoben duhovnik? Gost oddaje je Marko Čižman, župnik v župniji Ljubljana-Podutik.
V današnjem času je mlad vernik soočen s številnimi izzivi. Predvsem v zavzemanju za lastna religiozna prepričanja v vse bolj sekularizirani družbi. Kako torej poleg vsega materialnega izobilja gojiti še duhovno življenje? Se sploh odzvati na vse stereotipe, vezane na vero in posamezne religije? O tem v oddaji Sledi večnosti, ki jo vodi Marko Rozman.
Ob nogometni vročici, ki trenutno vlada v domovini sambe, igra z žogo za marsikoga predstavlja skupnost, budi čustva in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najglobje. V teh lastnostih je še najbolj podoben nekakšni religiji. Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Kljub Jezusovemu prikazovanju po veliki noči, apostoli še vedno ostajajo polni dvomov. Skrivajo se po hišah, prihodnost je negotova. Vse se spremeni na judovski praznik žetve šavuout, ko učenci stopijo v javnost. Binkošti postanejo rojstni dan Cerkve. Je moč Svetega Duha vidna tudi danes? Gosta: p. mag. Branko Cestnik in p. mag. Mio Kekič
Zvon spada v družino glasbil, tolkal. Arheološke raziskave kažejo, da so zvonovi obstajali že v 3. tisočletju pred Kristusom in sicer v kulturi Jangshao v neolitski Kitajski. Sprva so bili lončeni, pozneje so jih izdelovali iz kovine. V krščanstvu zvonove zasledimo v 5 stoletju, sprva v samostanih, od 7. stoletja naprej pa postanejo sestavni del cerkva. Bogato izročilo izdelovanja zvonov najdemo tudi v Sloveniji. Oddajo Sledi večnosti vodi Marko Rozman.
V Sloveniji je Devici Mariji posvečenih preko 400 cerkva, najbolj znana podoba pa je slika Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je pred 200 leti naslikal Leopold Layer. O tem, zakaj ravno ta podoba vsako leto privlači na desettisoče romarjev in kakšen je njen likovni in simbolni pomen, bosta spregovorila p. dr. Robert Bahčič in dr. Milček Komelj.
Nigerijska milica Boko Haram je islamska skupina, ki deluje na severovzhodu Nigerije. Njene strategije širjenje radikalnega islama so segale od pridiganja do bistveno bolj nasilnih taktik, ki se jih poslužujejo v zadnjih nekaj letih, mesecih dneh. Zadnji odmeven napad se je tako zgodil 14. aprila, ko je bomba na avtobusni postaji na obrobju prestolnice Abuja zahtevala več kot 70 življenj. O ugrabitvi deklic poročajo mediji dnevno. Boko Haram je tako dokazal, da kljub večmesečni ofenzivi nigerijske vojske, ki se je v klasični maniri vojne proti terorizmu težav lotila z vojaško silo, še vedno lahko izvede napade izven svojih tradicionalnih centrov moči. V tokratni oddaji želimo osvetliti predvsem kakšna ideologija stoji za takšno skupino. Kakšne ideje lahko pripeljejo ljudi do tako krutih dejanj. O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
Leta 1972 je ameriški poslovnež britanskega rodu sir John Templeton ustanovil fundacijo, ki vsako leto nagradi posameznika za vrhunske dosežke, povezane z duhovno razsežnostjo življenja. Glede na vrednost in pomen jo nekateri uvrščajo ob bok Nobelovi nagradi. Letošnji dobitnik je češki pisatelj, filozof, aktivist in duhovnik Tomaš Halik. O tem v naslednjih minutah, oddajo vodi marko Rozman.
Leta 1972 je ameriški poslovnež britanskega rodu sir John Templeton ustanovil fundacijo, ki vsako leto nagradi posameznika za vrhunske dosežke, povezane z duhovno razsežnostjo življenja. Glede na vrednost in pomen jo nekateri uvrščajo ob bok Nobelovi nagradi. Letošnji dobitnik je češki pisatelj, filozof, aktivist in duhovnik Tomaš Halik. O tem v naslednjih minutah, oddajo vodi marko Rozman.
Neveljaven email naslov