Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s tajnikom na Uradu za družino pri SŠK mag. Lukom Mavričem in voditeljico družinske kateheze v Domžalah Natalijo Podjavoršek
V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto.
»Leto družine ne bi moglo priti v boljšem času, kot je zdaj, ko se sesuvajo vsi sistemi, zdravstveni in gospodarski. Pogosto pozabljamo, kaj najbolj oblikuje naše življenje. To so odnosi, ki jih živimo v družini. Tam čutimo, kako smo pretreseni v globino duše, ali pa ostajamo zadovoljni, srečni, kljub vsemu kar se dogaja okrog nas. Zato je ob reševanju krize v zdravstvu in gospodarstvu nujno usmeriti pozornost tudi v reševanje družine, naših odnosov v družini, ker če tega ne bomo storili, potem ne bomo veliko dosegli kot družba,«
med drugim premišljuje v oddaji Sledi večnosti tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič. V oddaji smo se pogovarjali tudi o družinski pastorali in o pripravah na velikonočne praznike v pandemiji. Voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek poudarja, da tudi če ne bo bogoslužij v živo v cerkvi ne blagoslova jedi med velikonočnimi prazniki, enako kot lani, naj se kristjani ne smilijo sami sebi:
»pomislimo na vse, kaj imamo, kaj lahko naredimo, da bodo prazniki lepi kljub omejitvam. Odločimo se za pripravo na velikonočne praznike, za pošiljanje voščil in za srečanje preko različnih tehnologij.«
561 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Pogovor s tajnikom na Uradu za družino pri SŠK mag. Lukom Mavričem in voditeljico družinske kateheze v Domžalah Natalijo Podjavoršek
V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto.
»Leto družine ne bi moglo priti v boljšem času, kot je zdaj, ko se sesuvajo vsi sistemi, zdravstveni in gospodarski. Pogosto pozabljamo, kaj najbolj oblikuje naše življenje. To so odnosi, ki jih živimo v družini. Tam čutimo, kako smo pretreseni v globino duše, ali pa ostajamo zadovoljni, srečni, kljub vsemu kar se dogaja okrog nas. Zato je ob reševanju krize v zdravstvu in gospodarstvu nujno usmeriti pozornost tudi v reševanje družine, naših odnosov v družini, ker če tega ne bomo storili, potem ne bomo veliko dosegli kot družba,«
med drugim premišljuje v oddaji Sledi večnosti tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič. V oddaji smo se pogovarjali tudi o družinski pastorali in o pripravah na velikonočne praznike v pandemiji. Voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek poudarja, da tudi če ne bo bogoslužij v živo v cerkvi ne blagoslova jedi med velikonočnimi prazniki, enako kot lani, naj se kristjani ne smilijo sami sebi:
»pomislimo na vse, kaj imamo, kaj lahko naredimo, da bodo prazniki lepi kljub omejitvam. Odločimo se za pripravo na velikonočne praznike, za pošiljanje voščil in za srečanje preko različnih tehnologij.«
V času, ko človek kot posameznik želi biti vedno bolj avtonomen in prost vseh moralnih in družbenih vezi, se zdi, da je ovira na tej poti tudi nacionalnost. Je v sodobnem globaliziranem svetu narod še vrednota? Kakšen je duhovni pomen naroda in narodnosti? Gosta: sociolog in kulturni antropolog dr. Igor Škamperle in teolog Milan Knep.
Vede so ena najstarejših zbirk besedil, ki pomenijo enega izmed temeljev indijske filozofije in religij, nastalih na ozemlju Indije. Vede so bile svete, imeli so jih za nekaj, kar obstaja vse večne čase, in so jih pozneje zapisovali z veliko skrbnostjo, velikansko pozornost pa so namenjali pravilni izgovarjavi. Gosta: dr. Tina Košir Mazi in Vojko Kercan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Od 16.do 27 junija je predviden vsepravoslavni koncil na grškem otoku Kreta. Teme: vloga pravoslavja v 21. stoletju, moralno-etični problemi in pereča vprašanja priznavanja avtokefalnosti oziroma samostojnosti posameznih (novonastalih) cerkva. Gost: Simon Mallmenval.
Človek, ki sledi določenemu duhovnemu izročilu, skuša svoje življenje urediti tako, da ga živi v skladu z določenimi prepričanji in navadami. Velja to tudi za področje poslovanja? Je mogoče logiko dobička povezati z duhovnostjo? Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ob bližajoči se 100 letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem ponovno narašča zanimanje za tako imenovane »fatimske sktivnosti«. Kakšen pomen imajo ta sporočila za današnji čas? Zakaj je toliko zanimanja tudi med nekatoličani? Kakšen je pomen romanja kipa fatimske Marije po Sloveniji? Gost: dr. Janez Ferkolj.
Odnos do beguncev, ki v zadnjih mesecih bežijo v Evropo, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom, ali pa imajo ti strahovi sodobnejše korenine? Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Izraelski pesnik Yehuda Amichai je nekoč zapisal: »Jeruzalem je pristaniško mesto ob obali večnosti«. Je sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane. Tu je na binkošti – 50 dni po veliki noči – nastala Cerkev. Zakaj je prav Jeruzalem postal rojstni kraj krščanstva in stičišče treh monoteizmov? Gost: p. Peter Lavrih.
Vipassana predstavlja eno najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Pred več kot 2500 leti so jo učili kot zdravilo za univerzalne težave. Danes se tehniko poučuje na desetdnevnih tečajih, na katerih se udeleženci držijo predpisanih pravil. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki šteje okoli 15.000 vernikov.
V župniji Stari trg ob Kolpi že 10 let deluje Terapevtska skupnost Tav pri Sveti Družini, kjer odvisnike od drog usmerjajo na boljše življenjske poti. Terapija sestoji iz štirih glavnih stebrov, ki se med seboj prepletajo: bratstvo, red in snaga, delo in molitev. Odvisniki se dvakrat tedensko udeležijo sv. maše, skupnost pa je ekumensko odprta za pripadnike različnih veroizpovedi. Zanje skrbijo duhovnik in nekaj laikov, zasvojencem pa omogočajo tudi pogovor s psihologom ali psihiatrom.
Leto Božjega usmiljenja po svoje zaznamujejo tudi v Društvu katoliških pedagogov. Na romanjih in srečanjih si med drugim zastavljajo vprašanja, kako kot pedagogi voditi otroke po poti usmiljenja v svetu, polnem nasilja, verske in rasne nestrpnosti in terorizma, ob zavedanju, da je šola odsev in zrcalo družbe. Gosta: mag. Lidija Golc in p. mag. Silvo Šinkovec
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
7 aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil novomeško, celjsko in murskosoboško škofijo in obenem imenoval tudi tri škofe ordinarije. Glede na to, da je bila zadnja škofija ustanovljena leta 1461, je bil to pomemben dogodek ne samo za katoliško cerkev na Slovenskem, ampak tudi za državo samo. Gost: dr. Peter Kvaternik
Ribniški pasijon je gledališko-glasbena uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa. Največji kulturni projekt Ribniške doline, ki poveže preko sto petdeset prostovoljcev, je hkrati eden redkih pasijonov v Evropi, v katerem se v živo izvaja rock glasba, med katero je večina avtorske. Ob letošnji deseti obletnici, smo ga tudi obiskali.
Leitourgija - delo za skupno blaginjo. To je dobesedni pomen grškega izraza liturgija in je prvotno pomenil prispevek premožnejših meščanov za skupno dobro države. V krščanstvu beseda dobi pomen uradnih bogoslužnih opravil, ki svoj vrhunec dosežejo v velikem tednu. Liturgija, v besedi in simbolih, opisuje in ponavzočuje zadnje dni Jezusovega življenja. Gost: liturgik dr. Silvin Kranjc
Številna verstva so uničila spomenike in templje predhodnikov, krščanstvo pa jih je zelo prefinjeno vpletlo v verovanje in način življenja. Več o prevzemanju določenih običajev iz poganstva v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Lik očeta je bil v preteklosti pri duhovni in religiozni vzgoji zelo pomemben. V različnih civilizacijah je bil namreč oče tisti, ki je otroka pospremil v tempelj, sinagogo, cerkev, mošejo. Danes se zdi, da se je lik moškega iz tovrstnega vidika v veliki meri spremenil. Kako se skozi otroštvo in mladost razvija otrokova vera in kakšno vlogo igra pri tem oče? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
Molitev obstaja v vseh religijah in je glede na izraz lahko ustna (z besedami), obredna (z obrednimi gibi) ali notranja (premišljevanje, meditacija). V arhaičnih religijah je bila molitev predvsem prošnja ali klic na pomoč v korist posameznika ali plemena, pospremljena z magičnim obredom. V sumerski religiji in v zaratustrstvu je molitev spremljala žrtvovanja, poznali so tudi molitev ob smrtni uri. V krščanstvu so osrednje liturgična, častilna in prosilna molitev, v islamski mistiki pa se je razvila predvsem notranja molitev oziroma kontemplacija.
Vsi ljudje naj bi imeli sposobnost moralnega presojanja in občutek moralne odgovornosti. Pa vendar se marsikdaj zdi, kot da nekateri ne bi imeli vesti. Ali to pomeni, da vest ni pri vseh ljudeh enaka in da lahko vest posameznika celo nasprotuje splošno uveljavljenim moralnim zakonom? Verstva gredo še korak dlje in pravijo, da je vest od Boga izvirajoča sposobnost, s katero človek razlikuje dobro od hudega. Kako je potem z vestjo pri nevernih?
Srečanje papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila I. odpira novo poglavje v odnosih med Katoliško Cerkvijo in Rusko pravoslavno Cerkvijo. V oddaji o zgodovinskem ozadju odnosov med Vatikanom in Moskvo. Gosta: dr. Bogdan Dolenc in mag. Simon Malmenval.
Neveljaven email naslov