Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
Biti duhovnik pomeni predvsem biti na voljo, biti predan in biti v službi človeka in Boga - biti promotor dialoga med njima. Kako to božjo ljubezen dobrote, sočutja in odpuščanja tkati v vsakodnevne odnose in razmerja? Kako nositi ljudem Luč in Upanje in to takrat, ko je to najtežje? O vsem tem v oddaji razmišljata upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Katoliški duhovniki so v zadnjih nekaj stoletjih s svojimi različnimi darovi močno zaznamovali sociokulturno krajino slovenstva. Mnogi med njimi so se, zlasti na podeželju, ukvarjali tudi s kmetijstvom. V današnji oddaji gostimo enega največjih slovenskih ekoloških kmetov, duhovnika, 43-letnega Dejana Horvata iz Markovcev v Prekmurju. O svoji razpetosti med delom na zemlji in pastirsko službo je spregovoril v tokratni oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Sveta dežela, Meka, Kumbha Mela, Rim, Santiago de Compostela, Lurd so središča, kjer se zbirajo verniki iz celega sveta. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gosta oddaje sta Oskar Savarin in pater Peter Lavrih.
Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ameriški vesoljec slovenskega rodu Randy Bresnik je pred kratkim obiskal domovino svojih prednikov. Na vesoljskih misijah je bil dvakrat. Tomaž Gerden se je z njim pogovarjal o duhovnih razsežnostih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji, o posebnem pogledu na Zemljo z vesolja.
V tokratni praznični oddaji bo naš gost mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl … o krščanstvu kot veri upanja, svobode in radosti bomo govorili, pa o odgovornosti vsakega posameznika pred izzivi časa in večnosti, kristjanov še posebej.
V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po eni od antičnih opredelitev tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V sledečih dogodkih pa ravno nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti ter logiko križa – absurd logike moči. Gosta sta biblicistka uršulinka dr. Terezija Večko in generalni tajnik svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
Papež Frančišek je najbolj priljubljen med svetovnimi voditelji. Raziskava je bila s kombinacijo različnih metod izvedena v 53 državah po svetu, v njej pa je sodelovalo skoraj 53.000 ljudi. O njem ima pozitivno mnenje več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, negativno pa 17 odstotkov. Njegova ocena je visoka ne glede na versko pripadnost anketirancev. Med državami, v katerih imajo o papežu najboljše mnenje, izstopa Hrvaška. Tudi v Sloveniji je najvišjo podporo prejel papež. Sledijo francoski predsednik Macron, kitajski predsednik in nemška kanclerka. Na dnu lestvice po priljubljenosti med Slovenci najdemo predsednika ZDA Trumpa in turškega predsednika Erdogana. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V oddaji sodelujejo trije iz mariborskega Društva slepih in slabovidnih: Jožica Beranič, ki ima samo 3 procentni vid, rodila pa se je slepa, slepi Goran Glazer in njegova videča žena Mateja Hriberšek Glazer. V oddaji sproščeno spregovorijo o odnosu do presežnega in svetega, o svoji vsakodnevni krščanski verski praksi – tudi v povezavi s svojih zdravstveno omejenostjo – slepoto. Bog je predvsem algoritem srca, duše in odnosa do sočloveka, je govorica Dobrote in Ljubezni – poudarjajo. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
V prvi polovici 19. stoletja so se predstavni in izkustveni horizonti večine Slovenk in Slovencev v glavnem še ujemali z mejami dežel, v katerih so živeli. Zato je zgodba Ireneja Friderika Barage, misijonarja, ki je v severni Ameriki postal Primož Trubar govorcem dveh staroselskih jezikov, otavánskega in očipvéjskega, še toliko bolj nenavadna. V letu, ko se spominjamo 150. obletnice Baragove smrti, se bomo misijonarju, škofu in od leta 1972 kandidatu za svetnika poklonili tudi v tokratnih Sledeh večnosti. V tokratni oddaji gostimo arheologa in etnografa, dr. Marka Freliha, ki se znanstveno posveča prav raziskovanju stikov, ki so jih v preteklosti imeli slovenski misijonarji z neevropskimi ljudstvi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Minulo pepelnično sredo se je začel 40 dnevni postni čas, ki traja do velike noči. V postnem času se v mnogih vzpostavlja dinamično razmerje med dušo, duhom in telesom. Post doživljajo na različnih ravneh, z različno intenziteto in sorodnimi cilji. O tem v oddaji razmišlja katoliški duhovnik, profesor sociologije in psihologije na Teološki fakulteti dr.Vinko Potočnik in Darinka Bukovnik iz Maribora, ki ima bogate osebne postne izkušnje. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Oddaja ima delovni podnaslov ‘umetnost in sveto’, v njej pa gostimo novorojeno kristjanko, sicer priznano slovensko pianistko Adriano Magdovski, ki je v času študija svoje znanje izpopolnjevala tudi v Angliji in Nemčiji, trenutno pa je izredna profesorica za glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V oddaji ji dela družbo tudi binkoštni pastor Srečko Krajnc iz Maribora. Tema pogovora: umetnost kot presežno polje srečavanja in prepletanja svetega-božjega-presežnega in kot neustavljivo hrepenenje po Lepoti, Dobroti in Ljubezni. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Ekumenizem ali gibanje za edinost kristjanov si prizadeva za spravo, zbližanje in enotnost krščanskih Cerkva. Medtem ko medverski dialog zajema vse vere, poteka ekumensko delo znotraj krščanstva in želi zbližati katoličane, pravoslavne in protestante. Ob letošnjem Tednu molitve za edinost kristjanov nas bo zanimalo kako blizu ali kako daleč so si različne krščanske skupnosti in kako zbliževanje kristjanov poteka v praksi. Gosta oddaje sta tajnik Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdan Dolenc in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak.
Na svetovni dan religij se bomo pogovarjali o pomenu in vlogi religij v modernem času. Smo v obdobju globalizacije, ki po eni strani podira meje med državami, po drugi strani pa predstavlja vedno večji izziv za sprejemanje razlik in posebnosti. Mešanje kultur v Evropi prinaša tudi mešanje religij. Ali je možen dialog in soobstoj različnih religijskih sistemov v današnjem času? Oddajo je pripravil Marko Rozman
V tokratni oddaji Sledi večnosti smo spregovorili o nekaterih krščanskih pogledih na medijsko sooblikovanje tega časa in prostora, tudi verskega. Gosta oddaje sta: murskosoboški škof dr.Peter Štumpf, ki pri slovenski Škofovski konferenci vodi Komisijo za medije in član te komisije Božo Rustja-duhovnik iz Kopra, tudi urednik katoliškega mesečnika Ognjišče. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka samo praznovanje božiča, kakor tudi same priprave nanj – 6 tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2017. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja in praznuje božič. Božični večer si popestri z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božičnega večera, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Neveljaven email naslov