Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
888 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.
V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.
Tokrat prek radijskih valov najprej potujemo v Združene države Amerike, kjer deluje ameriško slovenski literarni zgodovinar, urednik in prevajalec , rojen v Clevelandu, Thimoty Pogačar, ki je pred časom v angleščino prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. Prisluhnete lahko zgodbi farmacevtke Irene Gros, ki je pred sedmimi leti novi dom našla v Nemčiji, ustavljamo se tudi v Avstraliji, kjer so pred nedavnim zaznamovali 20.letnico delovanja Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - Hasa, pozornost pa namenjamo tudi slovenskim ljudskim in narodnim pesmim, ki so zdaj dostopne tudi prek aplikacije Venec slovenskih, pripravili pa so jo koroški Slovenci.
V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.
Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.
Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.
Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.
Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.
Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.
Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.
V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.
V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.
V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.
Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.
V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.
V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Neveljaven email naslov