Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov