Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kaj so za leto 2015 pripravile civilne organizacije, ki v Sloveniji skrbijo za stike z v tujini rojaki ? To bodo v nocojšnji oddaji Slovencem po svetu povedali predstavniki Slovenske izseljenske matice, svetovnega slovenskega kongresa in izseljenskega društva Slovenija v svetu. O načrtih in tudi oceni dela v minulem letu bodo govorili Vesna Vukšinič Zmaić, Boris Pleskovič in Boštjan Kocmur. Špela Berlec – mlada Slovenka , ki živi v Avstraliji , pa bo podala kratek utrinek z velikega novoletnega ognjemeta v Sydneyu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo gostili tri zanimive rojakinje, ki živijo v Pekingu, Londonu in Eisdnu v Belgiji. Metka Lokar s slovenskega lektorata na Univerzi v Pekingu nas bo seznanila z učenjem slovenščine za študente na Kitajskem in povedala več o Slovencih v tej veliki državi na Daljnjem Vzhodu. Refleksologinja in grafična oblikovalka Simi Koželj je pred desetimi leti prispela v Veliko Britanijo in bo pripovedovala o življenju ter izkušnjah, ki jih je prinesla tujina. Nežka Zalar, ki biva v stavbi slovenske katoliške misije v belgijskem Eisdnu, pa bo med drugim govorila o slovenski skupnosti na tem območju in prazničnem vzdušju med našimi rojaki.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov