Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

14.10.2016


Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času  iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu  Evrope iščejo nove priložnosti in izzive.  Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti  in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.

Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.

Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.

Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.

Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu  Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici  je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.

Še nekaj kratkih novic:

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.

V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.


Slovencem po svetu

886 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

14.10.2016


Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času  iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu  Evrope iščejo nove priložnosti in izzive.  Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti  in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.

Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.

Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.

Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.

Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu  Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici  je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.

Še nekaj kratkih novic:

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.

V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.


18.10.2024

S slovesnostjo zaznamovali jubilej slovenskega lektorata v Sarajevu

V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.


11.10.2024

Slovenci v Braziliji pustili velik pečat, v ZDA njihov položaj med 1.svetovno vojno zelo zapleten

Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.


04.10.2024

Novo študijsko leto se začenja tudi na slovenskem lektoratu v Bukarešti

Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.


27.09.2024

"Slovenščina je enkratna, njen obstoj na tem območju je tako rekoč čudež"

Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.


20.09.2024

V slovenski dopolnilni šoli v Švici so zaznamovali dan jezikov

V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.


13.09.2024

Dediščina prekmurskih izseljencev iz ameriškega Betlehema spet doma

Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.


06.09.2024

V slovenski dopolnilni šoli v Beogradu v novo šolsko leto z novo učiteljico

V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.


30.08.2024

Novo šolsko leto tudi za slovenske otroke po svetu

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.


23.08.2024

Portreti: Pravnica Urška Prepeluh Magajne je novi dom in delo našla v ameriškem Chicagu

V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .


09.08.2024

Slikarka Stephanie Jakovac: Moj najzgodnejši spomin na Avstralijo je vonj po tropskih rožah

V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.


11.07.2024

Portreti: Argentinski Slovenec Damian Ahlin

V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.


01.07.2024

Dr.Polona Šafarič Tepeš preučuje raka in endometriozo: »Od nekdaj sem si želela biti znanstvenica in pomagati ljudem«

V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.


19.07.2024

Mateja Bizjak Petit: "Trideset let v Franciji je minilo kot tlesk s prsti"

"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.


11.07.2024

Portreti: Avstralska Slovenka Tania Smrdel

V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.


05.07.2024

Slovenci po svetu radi pridejo od tam kjer so doma - domov

V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.


28.06.2024

Slovenci iz tujine na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru

Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .


21.06.2024

"Legokocke so me navdušile, da bi postal arhitekt"

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.


14.06.2024

Tudi Slovenci v Stuttgartu, Münchnu in Kӧlnu se že ogrevajo za navijanje

Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.


07.06.2024

Pol stoletja slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.


31.05.2024

"Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov