Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklicali smo doktorico Najo Ferjan Ramirez, nevroznanstvenico in strastno športnico, je po zaključku mednarodne mature študij odpeljal v ZDA. Iz Amerike smo se preselili na Češko, ki ima tudi svojega popotnika kakor je pri nas Zvone Šeruga, le da ta ni Čeh ampak Slovenec in da mu je ime Igor Brezovar. Tretji gost oddaje je bil Gašper Maruša, ki že vrsto let živi na Nizozemskem in se tam zelo uspešno ukvarja s trgovino.
Doktorico Najo Ferjan Ramirez, nevroznanstvenico in strastno športnico, je po zaključku mednarodne mature študij odpeljal v ZDA. Najprej na Univerzo Brown, potem v San Diego, zdaj pa z družino živo in dela v Seattlu. Vmes pa se je seveda odvrtela zgodba izkušenj bivanja v tujini, nabiranja strokovnih znanj in – ljubezni. O tem je Naja Ferjan Ramirez ob decembrskem obisku domače Ljubljane pripovedovala Mojci Delač. In vse se seveda začne doma. V Šiški.
Igor Brezovar je na Češkem znan kot cestovatel oziroma popotnik. Prevozil je šest kontinentov in do zdaj obiskal le nekaj manj kot 130 držav. Nastopa v različnih oddajah na radiu in televiziji, kjer z veseljem deli svoje izkušnje in posreduje informacije. In kako se je začela njegova pot na Češko, kjer zdaj živi že 28 let?
Gašper Maruša je najprej delal pri enem izmed naših mednarodnih veletrgovcev, kjer se je dodobra spoznal s trgovanjem. Potem je dobil ponudbi za delo v tujini – v Londonu in v Rotterdamu. Odločil se je za slednjega. Zdaj ima svoje podjetje, odpira pa še eno. Trguje po vsem svetu. Zanimivo je, da ob selitvi na Nizozemsko ni poznal niti ene nizozemske besede .
Še kratka novica:
Skupni projekt Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini „Evropa zdaj“ je bil uspešno izpeljan v soboto, 10. decembra 2016 v Zenici, v prostorih Doma za ostarele. Prisotnih je bilo 170 članov društev Slovencev iz Sarajeva, Breze, Kaknja, Tuzle, Banja Luke in Zenice. Domačin in organizator je bilo društvo Encijan iz Zenice. Dragan Gačnik, predsednik Encijana, je predstavil likovna dela slovenskih umetnikov s treh likovnih kolonij v Tuzli, in sam tudi odprl razstavo. Prisotni so bili tudi likovni ustvarjalci, ki so sodelovali na kolonijah.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Poklicali smo doktorico Najo Ferjan Ramirez, nevroznanstvenico in strastno športnico, je po zaključku mednarodne mature študij odpeljal v ZDA. Iz Amerike smo se preselili na Češko, ki ima tudi svojega popotnika kakor je pri nas Zvone Šeruga, le da ta ni Čeh ampak Slovenec in da mu je ime Igor Brezovar. Tretji gost oddaje je bil Gašper Maruša, ki že vrsto let živi na Nizozemskem in se tam zelo uspešno ukvarja s trgovino.
Doktorico Najo Ferjan Ramirez, nevroznanstvenico in strastno športnico, je po zaključku mednarodne mature študij odpeljal v ZDA. Najprej na Univerzo Brown, potem v San Diego, zdaj pa z družino živo in dela v Seattlu. Vmes pa se je seveda odvrtela zgodba izkušenj bivanja v tujini, nabiranja strokovnih znanj in – ljubezni. O tem je Naja Ferjan Ramirez ob decembrskem obisku domače Ljubljane pripovedovala Mojci Delač. In vse se seveda začne doma. V Šiški.
Igor Brezovar je na Češkem znan kot cestovatel oziroma popotnik. Prevozil je šest kontinentov in do zdaj obiskal le nekaj manj kot 130 držav. Nastopa v različnih oddajah na radiu in televiziji, kjer z veseljem deli svoje izkušnje in posreduje informacije. In kako se je začela njegova pot na Češko, kjer zdaj živi že 28 let?
Gašper Maruša je najprej delal pri enem izmed naših mednarodnih veletrgovcev, kjer se je dodobra spoznal s trgovanjem. Potem je dobil ponudbi za delo v tujini – v Londonu in v Rotterdamu. Odločil se je za slednjega. Zdaj ima svoje podjetje, odpira pa še eno. Trguje po vsem svetu. Zanimivo je, da ob selitvi na Nizozemsko ni poznal niti ene nizozemske besede .
Še kratka novica:
Skupni projekt Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini „Evropa zdaj“ je bil uspešno izpeljan v soboto, 10. decembra 2016 v Zenici, v prostorih Doma za ostarele. Prisotnih je bilo 170 članov društev Slovencev iz Sarajeva, Breze, Kaknja, Tuzle, Banja Luke in Zenice. Domačin in organizator je bilo društvo Encijan iz Zenice. Dragan Gačnik, predsednik Encijana, je predstavil likovna dela slovenskih umetnikov s treh likovnih kolonij v Tuzli, in sam tudi odprl razstavo. Prisotni so bili tudi likovni ustvarjalci, ki so sodelovali na kolonijah.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov