Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov