Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
880 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov