Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Bohinju se končuje poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Zavoda RS za šolstvo. Govorili smo z vodjo šole Evo Jurman in nekaj učenci. Ko se v Avstraliji poletje konča, pride na poletje v Slovenijo Alojz Kavaš iz Bratoncev,ki na peti celini živi že šest desetletij in je drugi gost današnje oddaje. Gojka Stareta, ki vsako leto obišče domovino, je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Zvone Podvinski je od leta 1993 izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje delovanja je veliko približno toliko kot pet Slovenij, pogovoru z njim boste lahko prisluhnili ob koncu oddaje.
Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju organizirata Poletno šolo slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. V Bohinj smo poklicali Evo Jurman, vodjo poletne šole, ki letos gosti 42 otrok iz 14 držav ter tudi otroke iz slovenskih osnovnih šol.
Ko se v Avstraliji poletje konča, pride na poletje v Slovenijo. Tako pravi Alojz Kavaš iz Bratoncev,ki na peti celini živi že šest desetletij. Spomini na prvo potovanje z ladjo so še zelo živi, vmes pa se je seveda spisalo mnogo izkušenj in zgodb Prekmurca, ki je odšel, da bi videl svet. Več pa je Mojci Delač na srečanju v Rakičanu zaupal sogovornik.
Veliko slovenskih rojakov se je v 70. letih prejšnjega stoletja odpravilo v tujino. Gojko Stare je v Sloveniji doštudiral fiziko, potem pa ga je želja po nadaljnjem izobraževanju gnala v Ameriko. Kot 24 letni mladenič se je podal na tuje, si tam zgradil kariero in si v bližini Washingtona ustvaril dom. Vsako leto obišče Slovenijo in med letošnjim obiskom domovine je njegovo zgodbo v radijski mikrofon ujela Lili Brunec.
Zvone Podvinski je od leta 1993 izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje delovanje je veliko približno toliko kot pet Slovenij. Obiskuje 13 slovenskih skupnosti in pri svojem delu zagovarja načeloma osebnega stika. Ob robu 25. Obletnice Izseljenskega društva Slovenija v svetu se je z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Še kratka novica:
Argentinec slovenskega rodu Andres Vombergar je novi član nogometnega kluba Olimpija. Z Ljubljančani je podpisal triletno pogodbo. Dvaindvajsetletni Vombergar je do zdaj igral le za argentinske klube, v Olimpijo pa je prestopil, ker je med drugim želel spoznati domovino svojih prednikov.
877 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Bohinju se končuje poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Zavoda RS za šolstvo. Govorili smo z vodjo šole Evo Jurman in nekaj učenci. Ko se v Avstraliji poletje konča, pride na poletje v Slovenijo Alojz Kavaš iz Bratoncev,ki na peti celini živi že šest desetletij in je drugi gost današnje oddaje. Gojka Stareta, ki vsako leto obišče domovino, je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Zvone Podvinski je od leta 1993 izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje delovanja je veliko približno toliko kot pet Slovenij, pogovoru z njim boste lahko prisluhnili ob koncu oddaje.
Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju organizirata Poletno šolo slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. V Bohinj smo poklicali Evo Jurman, vodjo poletne šole, ki letos gosti 42 otrok iz 14 držav ter tudi otroke iz slovenskih osnovnih šol.
Ko se v Avstraliji poletje konča, pride na poletje v Slovenijo. Tako pravi Alojz Kavaš iz Bratoncev,ki na peti celini živi že šest desetletij. Spomini na prvo potovanje z ladjo so še zelo živi, vmes pa se je seveda spisalo mnogo izkušenj in zgodb Prekmurca, ki je odšel, da bi videl svet. Več pa je Mojci Delač na srečanju v Rakičanu zaupal sogovornik.
Veliko slovenskih rojakov se je v 70. letih prejšnjega stoletja odpravilo v tujino. Gojko Stare je v Sloveniji doštudiral fiziko, potem pa ga je želja po nadaljnjem izobraževanju gnala v Ameriko. Kot 24 letni mladenič se je podal na tuje, si tam zgradil kariero in si v bližini Washingtona ustvaril dom. Vsako leto obišče Slovenijo in med letošnjim obiskom domovine je njegovo zgodbo v radijski mikrofon ujela Lili Brunec.
Zvone Podvinski je od leta 1993 izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje delovanje je veliko približno toliko kot pet Slovenij. Obiskuje 13 slovenskih skupnosti in pri svojem delu zagovarja načeloma osebnega stika. Ob robu 25. Obletnice Izseljenskega društva Slovenija v svetu se je z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Še kratka novica:
Argentinec slovenskega rodu Andres Vombergar je novi član nogometnega kluba Olimpija. Z Ljubljančani je podpisal triletno pogodbo. Dvaindvajsetletni Vombergar je do zdaj igral le za argentinske klube, v Olimpijo pa je prestopil, ker je med drugim želel spoznati domovino svojih prednikov.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov