Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
876 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.
V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.
Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.
V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.
V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov