Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
875 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.
Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.
V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.
Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.
Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.
Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.
Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.
V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.
Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.
Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.
Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.
Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.
V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.
V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.
Neveljaven email naslov