Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabriel Hilshegger, argentinski Slovenec, ki se je k nam na kolesu pripeljal z Nizozemske
V oddaji Slovencem po svetu smo tokrat začeli z zgodbo Dragice Čarne, umetnice, ki že 25 let živi po svetu. Obiskali smo mlade rojake v Nemčiji, ki tako kot slovenski vrstniki začenjajo z novim šolskim letom in pokukali na Švedsko, kjer so se srečali predstavniki vseh generacij tam živečih Slovencev. Na koncu pa še na kolo – poleti nas je obiskal Gabriel Hilscheger, ki je k nam iz Nizozemske pripotoval s kolesom.
Ustvarjalnost gospe Dragice Čarne, ki že več kot 25 let živi po svetu, smo v naši oddaji že pobliže spoznali. Njena pot jo vodi do mnogih kultur, od Italije, Španije do Bruslja. In prav vse troje je prepleteno tudi v njenem novem projektu. Umetniška ustvarjalnost vre, želja, da to ljubezen prenaša do drugih, pa ostaja. V sklopu večerov pred letošnjim Festivalom poezije in vina je v Ljubljani brala svoje pesmi in tudi o tem nekaj več o avgustovskem dogodku povedala Mojci Delač, ki jo je povabila v naš radijski studio.
V ponedeljek so se za šolarje v Sloveniji spet odprla šolska vrata. Učenci slovenske dopolnilne šole v Berlinu pa so pouk začeli že v minulem tednu. V Nemčiji po nekaterih podatkih živi od 40 do 50 tisoč Slovencev, v nemški prestolnici pa jih biva nekaj manj kot 5 odstotkov. Slovenski dopolnilni pouk je na tem območju organiziran že desetletja, že več let pa slovenske otroke in odrasle poučuje učiteljica Magdalena Novak. Tudi v novem šolskem letu bo z njimi in v pogovoru z Lili Brunec se je najprej ozrla prav k prvim dnevom pouka v novem šolskem letu, nekaj več pa je povedala tudi o tem, kakšno bo šolsko dogajanje v Berlinu v prihodnjih tednih.
Slovenski rojaki na Švedskem se združujejo v desetih slovenskih društvih, povezuje pa jih Slovenska zveza na Švedskem. Tudi jutrišnji dogodek – Srečanje vseh generacij Slovencev na Švedskem kaže na dobro sodelovanje rojakov iz različnih delov te države. Razveseljivo je predvsem to, da na Srečanje, ki ima že dolgoletno tradicijo, vsako leto pritegnejo tudi veliko mladih. O srečanju vseh generacij na Švedskem v pogovoru z Lili Brunec predsednik Zveze Slovencev na Švedskem Alojz Macuh.
S kolesom se je v Slovenijo z Nizozemske, kjer živi, pripeljal Gabriel Hilschegger. Na Nizozemsko se je preselil iz Argentine. Zato sem ga najprej vprašal, kot kdo se počuti sam – kot Slovenec, Nizozemec ali Argentinec?
Še nekaj kratkih novic:
V novem šolskem letu Slovenska ambasada v Londonu vljudno vabi k obiskovanju sobotnega dopolnilnega pouka slovenščine. Pouk je namenjen predšolskim in šoloobveznim otrokom (od 4. leta starosti dalje) s slovenskimi koreninami. Organizirata ga Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Uvodno srečanje bo v soboto, 8. 9. 2018. Pouk bo potekal v Marylebonu, med pol enajsto in tretjo uro.
V minulih 6 dnevih je pod pokroviteljstvom in v organizaciji Zveze slovenskih združenj v BiH „Evropa zdaj” ter Slovenske skupnosti Tuzla v Hiši plamena miru potekala 5. Regionalna likovna kolonija „Slovenci v Tuzli 2018″. Zbralo se je 13 umetnikov iz regije in širše, ki so v nevsakdanjem ustvarjalnem vzdušju in ob izmenjavi izkušenj vzpostavljali stike ter ustvarjali likovna dela.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVII. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2017 do 31. 10. 2018. Več informacij lahko najdete na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Gabriel Hilshegger, argentinski Slovenec, ki se je k nam na kolesu pripeljal z Nizozemske
V oddaji Slovencem po svetu smo tokrat začeli z zgodbo Dragice Čarne, umetnice, ki že 25 let živi po svetu. Obiskali smo mlade rojake v Nemčiji, ki tako kot slovenski vrstniki začenjajo z novim šolskim letom in pokukali na Švedsko, kjer so se srečali predstavniki vseh generacij tam živečih Slovencev. Na koncu pa še na kolo – poleti nas je obiskal Gabriel Hilscheger, ki je k nam iz Nizozemske pripotoval s kolesom.
Ustvarjalnost gospe Dragice Čarne, ki že več kot 25 let živi po svetu, smo v naši oddaji že pobliže spoznali. Njena pot jo vodi do mnogih kultur, od Italije, Španije do Bruslja. In prav vse troje je prepleteno tudi v njenem novem projektu. Umetniška ustvarjalnost vre, želja, da to ljubezen prenaša do drugih, pa ostaja. V sklopu večerov pred letošnjim Festivalom poezije in vina je v Ljubljani brala svoje pesmi in tudi o tem nekaj več o avgustovskem dogodku povedala Mojci Delač, ki jo je povabila v naš radijski studio.
V ponedeljek so se za šolarje v Sloveniji spet odprla šolska vrata. Učenci slovenske dopolnilne šole v Berlinu pa so pouk začeli že v minulem tednu. V Nemčiji po nekaterih podatkih živi od 40 do 50 tisoč Slovencev, v nemški prestolnici pa jih biva nekaj manj kot 5 odstotkov. Slovenski dopolnilni pouk je na tem območju organiziran že desetletja, že več let pa slovenske otroke in odrasle poučuje učiteljica Magdalena Novak. Tudi v novem šolskem letu bo z njimi in v pogovoru z Lili Brunec se je najprej ozrla prav k prvim dnevom pouka v novem šolskem letu, nekaj več pa je povedala tudi o tem, kakšno bo šolsko dogajanje v Berlinu v prihodnjih tednih.
Slovenski rojaki na Švedskem se združujejo v desetih slovenskih društvih, povezuje pa jih Slovenska zveza na Švedskem. Tudi jutrišnji dogodek – Srečanje vseh generacij Slovencev na Švedskem kaže na dobro sodelovanje rojakov iz različnih delov te države. Razveseljivo je predvsem to, da na Srečanje, ki ima že dolgoletno tradicijo, vsako leto pritegnejo tudi veliko mladih. O srečanju vseh generacij na Švedskem v pogovoru z Lili Brunec predsednik Zveze Slovencev na Švedskem Alojz Macuh.
S kolesom se je v Slovenijo z Nizozemske, kjer živi, pripeljal Gabriel Hilschegger. Na Nizozemsko se je preselil iz Argentine. Zato sem ga najprej vprašal, kot kdo se počuti sam – kot Slovenec, Nizozemec ali Argentinec?
Še nekaj kratkih novic:
V novem šolskem letu Slovenska ambasada v Londonu vljudno vabi k obiskovanju sobotnega dopolnilnega pouka slovenščine. Pouk je namenjen predšolskim in šoloobveznim otrokom (od 4. leta starosti dalje) s slovenskimi koreninami. Organizirata ga Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Uvodno srečanje bo v soboto, 8. 9. 2018. Pouk bo potekal v Marylebonu, med pol enajsto in tretjo uro.
V minulih 6 dnevih je pod pokroviteljstvom in v organizaciji Zveze slovenskih združenj v BiH „Evropa zdaj” ter Slovenske skupnosti Tuzla v Hiši plamena miru potekala 5. Regionalna likovna kolonija „Slovenci v Tuzli 2018″. Zbralo se je 13 umetnikov iz regije in širše, ki so v nevsakdanjem ustvarjalnem vzdušju in ob izmenjavi izkušenj vzpostavljali stike ter ustvarjali likovna dela.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVII. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2017 do 31. 10. 2018. Več informacij lahko najdete na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov