Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo bomo morda lahko videli tudi pri nas
Samo nekaj kilometrov od naše severne meje imajo toliko snega, kolikor ga menda zapade le vsakih 30 let. Sneg povzroča težave, žal mediji poročajo tudi o žrtvah. Na sončni strani Alp pa o kakršnih koli padavinah ni ne duha ne sluha, edini sneg, ki ga imamo na smučiščih, pa je umeten. Tako pač je – včasih samo nekaj kilometrov lahko pomeni velikansko razliko. Tudi mi vam ponujamo tri prispevke, ki so si povsem različni.
Urša Bernardič v Ženevi preučuje kognitivne nevroznanosti in marketing. Njene raziskave pomagajo razumeti, kako se ljudje odločamo. Nataša Miklavčič se je iz Bosne preselila v Slovenijo in tukaj tudi ostala. Kakšna je njena zgodba? Aleksander Igličar je že tretjič obiskal naše rojake v Argentini. Kaj vse je tam doživel in kaj je Kerigma, ki ga je še posebej pritegnila?
Urša Bernardič je doktorska študentka in asistentka na Univerzi v Ženevi, kjer povezuje področji kognitivne nevroznanosti in marketinga ter preučuje, kako se ljudje odločajo. Njo je odločitev, da gre v tujino, v svet odpeljala pred šestimi leti in v tem času jo je pot vodila marsikam. Od Norveške in Nizozemske prek Združenih držav Amerike do Švice. Ko je bila pred novim letom na obisku v rodni Sloveniji, pa jo je Mojca Delač povabila pred mikrofon in Uršo Bernardič povprašala še po nekaterih pomembnih odločitvah na njeni življenjski in akademski poti.
V Bosni in Hercegovini živi približno 5000 Slovencev in njihovih potomcev, ki se združujejo v desetih slovenskih društvih. Članica enega izmed njih je bila več let tudi Nataša Miklavčič, rojena v Bosni, ki jo je pred nekaj leti izobraževalna pot pripeljala v Slovenijo. In v deželi svojih prednikov je ostala. Svojo zgodbo je predstavila v pogovoru z Lili Brunec, najprej se je ozrla v leto prihoda v Slovenijo.
Aleksander Igličar je konec minulega leta že tretjič obiskal rojake v Argentini. Sicer vodi Muzejsko društvo Škofja Loka, ki med drugim skrbi tudi za izročilo Škofjeloškega pasijona. Lansko leto so naši rojaki v Argentini praznovali 70. obletnico množičnih migracij v to južnoameriško državo in ob tej priložnosti predstavili Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo, imenovano Kerigma. Aleksandra Igličarja smo med drugim vprašali, ali je to bil edini motiv za obisk, ali pa ga je zanimalo še kaj drugega.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je slovenski arhitekt dr. Marijan Eiletz, ki se je z družino leta 1948 preselil v Buenos Aires v Argentini. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992−2002 tudi njen predsednik. Urejal je tudi reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije.
Jan Guštinčič in drugi Slovenci, ki živijo na Danskem, 27. januarja vabijo na srečanje otrok, na katerem želijo otrokom dati možnost za učenje oziroma izboljšanje znanja slovenskega jezika. Več informacij najdete na facebooku. Povezavo objavljamo tudi na naši spletni strani: https://www.facebook.com/events/1178099355676537/
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo bomo morda lahko videli tudi pri nas
Samo nekaj kilometrov od naše severne meje imajo toliko snega, kolikor ga menda zapade le vsakih 30 let. Sneg povzroča težave, žal mediji poročajo tudi o žrtvah. Na sončni strani Alp pa o kakršnih koli padavinah ni ne duha ne sluha, edini sneg, ki ga imamo na smučiščih, pa je umeten. Tako pač je – včasih samo nekaj kilometrov lahko pomeni velikansko razliko. Tudi mi vam ponujamo tri prispevke, ki so si povsem različni.
Urša Bernardič v Ženevi preučuje kognitivne nevroznanosti in marketing. Njene raziskave pomagajo razumeti, kako se ljudje odločamo. Nataša Miklavčič se je iz Bosne preselila v Slovenijo in tukaj tudi ostala. Kakšna je njena zgodba? Aleksander Igličar je že tretjič obiskal naše rojake v Argentini. Kaj vse je tam doživel in kaj je Kerigma, ki ga je še posebej pritegnila?
Urša Bernardič je doktorska študentka in asistentka na Univerzi v Ženevi, kjer povezuje področji kognitivne nevroznanosti in marketinga ter preučuje, kako se ljudje odločajo. Njo je odločitev, da gre v tujino, v svet odpeljala pred šestimi leti in v tem času jo je pot vodila marsikam. Od Norveške in Nizozemske prek Združenih držav Amerike do Švice. Ko je bila pred novim letom na obisku v rodni Sloveniji, pa jo je Mojca Delač povabila pred mikrofon in Uršo Bernardič povprašala še po nekaterih pomembnih odločitvah na njeni življenjski in akademski poti.
V Bosni in Hercegovini živi približno 5000 Slovencev in njihovih potomcev, ki se združujejo v desetih slovenskih društvih. Članica enega izmed njih je bila več let tudi Nataša Miklavčič, rojena v Bosni, ki jo je pred nekaj leti izobraževalna pot pripeljala v Slovenijo. In v deželi svojih prednikov je ostala. Svojo zgodbo je predstavila v pogovoru z Lili Brunec, najprej se je ozrla v leto prihoda v Slovenijo.
Aleksander Igličar je konec minulega leta že tretjič obiskal rojake v Argentini. Sicer vodi Muzejsko društvo Škofja Loka, ki med drugim skrbi tudi za izročilo Škofjeloškega pasijona. Lansko leto so naši rojaki v Argentini praznovali 70. obletnico množičnih migracij v to južnoameriško državo in ob tej priložnosti predstavili Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo, imenovano Kerigma. Aleksandra Igličarja smo med drugim vprašali, ali je to bil edini motiv za obisk, ali pa ga je zanimalo še kaj drugega.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je slovenski arhitekt dr. Marijan Eiletz, ki se je z družino leta 1948 preselil v Buenos Aires v Argentini. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992−2002 tudi njen predsednik. Urejal je tudi reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije.
Jan Guštinčič in drugi Slovenci, ki živijo na Danskem, 27. januarja vabijo na srečanje otrok, na katerem želijo otrokom dati možnost za učenje oziroma izboljšanje znanja slovenskega jezika. Več informacij najdete na facebooku. Povezavo objavljamo tudi na naši spletni strani: https://www.facebook.com/events/1178099355676537/
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov