Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.

Pesnica in psihologinja Špela Milharčič o svojem delu in življenju v Argentini

Pred nekaj meseci je v nabito polni kavarni v San Telmu, v središču mesta Buenos Aires, Špela Milharčič predstavila svojo prvo pesniško zbirko ‘Nieva donde no estás’ (Sneži, kjer te ni). Brala jih je igralka Maja Sever; posnetki so nastali na Radiu Slovenija leta 2013 za oddajo Literarni nokturno s skupnim naslovom Šepetanja tišine. Špela Milharčič se je rodila po drugi svetovni vojni v Seebodnu pri Spittalu, je Slovenka, ki je postala Argentinka. Njen oče je bil uspešen trgovec v Temperleyu pri Buenos Airesu, sama je postala psihologinja. Poročena je bila z znanim gledališčnikom Eliom Gallipolijem, ki je bil prav tako kot Špela angažiran v boju proti vojaški diktaturi. Njene pesmi skrivnostno izražajo vsebine, ki jih sama ne zmore artikulirati razumsko, a jih oblikuje v verze. Njene pesmi so slikovite, skladnja je razbita, besede osvobojene, kot v kakem sodobnem futurizmu, ki temelji na disonanci in razvija drzno metaforiko. Do pred kratkim je trdila, da slovensko ne zmore govoriti, nato se ji je razvezal jezik … priznala je, da se slovenščina in kastiljščina gresta skrivalnice, se dotikata in se včasih tudi objameta. Pogovor s Špelo Milharčič je pripravil Andrej Rot, izvedel pa sem ga Jure K. Čokl. Prvo vprašanje je razumljivo bilo, kako to, da je v Slovenščini spregovorila po pol stoletja – in to tako, kot da ne bi nikoli nehala?

V Avstraliji po nekaterih podatkih živi blizu 20.000 Slovencev in njihovih potomcev. V  Sydneju se je slovenskim staršem rodila tudi Danica Šajn. Na svoje slovenske korenine je zelo ponosna, vseskozi ohranja slovenstvo  in slovensko kulturo. Rada ima predvsem slovensko petje in že dvajset let prepeva v pevski skupini  Južne zvezde,  sicer pa je po poklicu učiteljica, ki je v Sydneyu maturirala iz slovenščine. Danica Šajn je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila tudi o dejavnosti v slovenski skupnosti, najprej pa se je  ozrla k svojim slovenskim koreninam.

Še nekaj kratkih novic:

V predsedniški palači je bil 8. maja sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Deklaracija ima nepozaben simbolni in stvarni pomen, je poudaril predsednik RS Borut Pahor.Po njegovih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. Na srečanju so prvič na državni uradni ravni počastili obletnico branja tega prelomnega dokumenta.

V Washingtonu je tik pred 92. rojstnim dnem umrl dolgoletni uslužbenec ameriške kongresne knjižnice Vladimir Pregelj. Rodil se je leta 1927 v Murski Soboti in se pozneje preselil v Ljubljano, od tam pa po drugi svetovni vojni leta 1945 kot begunec odšel v ZDA. S pomočjo štipendije se je šolal na kolidžu St. Joseph v ameriški zvezni državi Indiani, služil je v ameriški vojski, postal državljan in opravil magisterij na univerzi Fordham. Leta 1957 se je zaposlil v ameriški kongresni knjižnici. Pomagal je navezovati stike slovenskim politikom in diplomatom v Washingtonu, bil pa je tudi starešina velike porote v aferi Watergate, ki je s položaja odnesla predsednika Richarda Nixona. Veliko zaslug ima za Slovenijo v času njenega osamosvajanja.

Slovenski glasbenik Vlado Kreslin je na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu izvedel literarno-glasbeni večer, minuli petek pa je napolnil dvorano Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Koncert v Washingtonu, med katerim je Kreslin bral odlomke oziroma verze iz svoje knjige, je bil pripravljen v okviru Evropskega meseca kulture, ki v ameriški prestolnici poteka že sedmo leto zapored okrog Dneva Evrope, devetega maja. V dvorani Narodnega doma so se obiskovalci zabavali pozno v noč tudi po koncertu, ki je bil dobrodelne narave. Zbrana sredstva bodo porabili za vzdrževanje Slovenskega muzeja in arhivov, ki so v Narodnem domu.

Tradicionalna prireditev Dobrodošli doma bo letos 6. julija 2019 v Radovljici. Prijave za sodelovanje na prireditvi ali samo za obisk in izlete zbirajo do 5. maja 2019. Prijavite se lahko na spletni strani Slovenske izseljenske matice, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije povezane s prireditvijo Dobrodošli doma.

23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa zbirajo na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.