Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Srečanj Slovencev se udeležujejo tudi Italijani

V nedeljo bomo volili poslanke in poslance, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Glede na nizko volilno udeležbo na zadnjih takšnih volitvah pri nas se zdi, da volivkam in volivcem ni preveč mar za evropsko politiko. A vendarle prav ta kroji tudi našo usodo in ne glede na to, kako majhen je vpliv naše politike nanjo, je prav, da svojo pravico izkoristimo in prispevamo svoj delež k odločitvi, kdo naj nas zastopa ‘pred cesarjem’, kakor so nekoč govorili. In tudi kako – glede na to, da bo volilna udeležba verjetno nizka, bo kar držalo, da šteje vsak glas.

Šteje pa tudi vsaka novica, ki jo dobimo od Slovencev, ki živijo po vsem svetu. V nocojšnji oddaji smo za vas pripravili tri prispevke, ki govorijo o treh precej različnih temah, katere skupni imenovalec je Slovenija. Začeli smo z jabolki, ki jih preučuje Anže Švara v Belgiji. Nadaljevali smo s Slovenci, ki živijo v Milanu in jih je pred mikrofon povabil naš rimski dopisnik Janko Petrovec, oddajo pa končali s pogovorom z učiteljem Vinkom Kraljem, ki je domovino obiskal med seminarjem za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine.

Selimo se v Belgijo, in sicer v Flandrijo, natančneje v mesto Leuven. Tam že nekaj let živi Korošec Anže Švara. Ukvarja se z zelo zanimivim raziskovanjem jabolk, za katero je dobil tudi štipendijo flamske vlade. V mestu z nekaj več kot 100.000 prebivalci je sedež največje in najstarejše univerze v državah Beneluxa. Tudi o tem je Anže Švara pripovedoval Mojci Delač, ki ga je poklicala po še enem delovnem tednu, pri katerem sta se najprej ustavila.

In zdaj v Milano, kjer živi precej številčna slovenska skupnost. Sestavljajo jo potomci pregnancev iz fašističnega obdobja, pa moški in ženske, ki jih je v prestolnico Lombardije pripeljala ljubezen ali iskanje zaposlitve – vse do najmlajših, ki v Milano prihajajo na študij ali kot uslužbenci velikih mednarodnih podjetij. Slovenci iz Milana se že desetletja srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu pri maši. Društvo, ki so ga ustanovili pred trinajstimi leti, je ta običaj ohranilo, a hkrati razširilo svoj krog, ki zdaj vključuje tudi tiste rojake, ki k maši ne zahajajo. V nedeljo se jim je pridružil naš dopisnik iz Italije Janko Petrovec.

Vinko Kralj je učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji. Svojemu poklicu je zelo predan, kakor boste lahko slišali v pogovoru z njim, ga ima bolj za poslanstvo kakor za službo. Vprašal sem ga, kako se je to njegovo poslanstvo začelo.

Še nekaj kratkih novic:

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s starši preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.

21. maja se je v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Lipa v Zadru začela 12. likovna kolonija z naslovom Ladje, ljudje, morje. Likovna kolonija združuje umetnike iz slovenskih društev Triglav iz Splita, Istra iz Pule, Slovenski dom iz Karlovca, Topolščice, Dravograda, Škofje Loke, Novega mesta in Dolenjskih Toplic.

V sklopu kulturnih dogodkov, ki so bili del spremljevalnega programa, je v Zadru nastopilo tudi pet plesnih parov iz Koroške, ki so tam končali uspešno sezono, in etno glasbena skupina Rute, ki prav tako prihaja iz Koroške.