Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

20.09.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019

Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.

Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.

Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih  inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič,  po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.

Še nekaj kratkih novic:

Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.

Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.

Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.

Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.

V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.


Slovencem po svetu

875 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

20.09.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019

Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.

Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.

Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih  inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič,  po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.

Še nekaj kratkih novic:

Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.

Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.

Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.

Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.

V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.


01.03.2024

V Sydneyu ponovno zaživela slovenska radijska oddaja

Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.


23.02.2024

Daniel Furlan Avstralija: ”Oče nama je s sestro zapustil veliko darilo – oba govoriva slovensko”

Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.


16.02.2024

"Olimpijsko bob stezo, ki smo jo zgradili nad Sarajevom, so med obleganjem uporabljali za streljanje na mesto"

Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.


09.02.2024

dr.Anja Kranjc Horvat: "Če je en byte legokocka, v Cernu vsako sekundo z legokockami napolnimo celo stavbo"

Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.


02.02.2024

Jana Spasenović Beograd: “Babica je navdušena, ko me sliši govoriti slovensko”

Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.


26.01.2024

Interes za ohranjanje slovenskega jezika je velik tudi med rojaki v čezoceanskih državah

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.


19.01.2024

Dr.Matevž Rašković: "Razvoj ni le seštevanje"

Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.


12.01.2024

Nace Zavrl opravlja doktorat iz zgodovine filma na univerzi Harvard

Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.


05.01.2024

Kaj je finančni kriminal in kdo ga največkrat zagreši?

Prvo zgodbo v novem letu bo spisala doktorica Urška Velikonja, profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, ki raziskuje področje finančnega kriminala. Veliko se ukvarja z ameriškim trgom vrednostnih papirjev ter s kršitvami pravil na njem. Med drugim razloži, kaj je trgovanje z notranjimi informacijami in prirejanje računovodskih knjig ter kako ameriški regulator ukrepa proti temu. Skupaj s sogovorniki iz organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, pa smo potegnili črto pod minulo leto ter napovedali najpomembnejše dogodke v letošnjem.


22.12.2023

Tudi med prazniki slovenska pesem odmeva med številnimi zdomci v Porurju

V zadnji letošnji oddaji predstavljamo zgodbi podoktorske raziskovalke gozdarstva Ane Stritih iz Nemčije in nevrokirurginje dr. Martine Šebök, ki deluje v Švici, ustavljamo se v Porurju, kjer deluje pevski zbor Slovenski Cvet, podajamo pa se tudi na sever Evrope , kjer že diši po slaščicah, ki nastajajo pod rokami Saše Arhar, ki že deset let živi na Finskem.


22.12.2023

"Mir je dar, ki ga moramo ohraniti za normalno življenje"

Tokratna oddaja je praznično obarvana. Slovenci v Rimu so že zaznamovali torkov državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, tudi z nagovorom novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Franca Buta. O pomenu božiča in o božičnih tradicijah smo povprašali patra Martina Krizologa Cimermana, ki že 31 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu. O decembrskih praznovanjih tudi z rojaki iz Nove Zelandije, Kanade, ZDA ter nekaterih evropskih držav. V Ljubljani pa je potekal tradicionalni simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.


11.12.2023

Portret: Joe Valenčič iz Clevelanda

Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.


08.12.2023

O dramskih izseljenskih besedilih v prekmurščini med izseljenci v Ameriki

V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.


01.12.2023

"Pred božičem prekadijo hišo, da preženejo slabe sile"

Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.


24.11.2023

V Sarajevu že sedmič Dnevi slovenskega filma

Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.


17.11.2023

"Slovenija niso le polka, kranjske klobase in slivovec"

Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.


10.11.2023

Vesela martinovanja pripravljajo tudi v številnih slovenskih skupnostih po svetu

V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.


27.10.2023

Dr.Polona Šafarič Tepeš: "Razvijamo test za neinvazivno diagnozo endometrioze"

V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.


27.10.2023

Dr. Čižman:” V začetku smo prodali avto, da smo v Ameriki lahko živeli”

V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.


20.10.2023

"Odnos do pacientov v Sloveniji bi moral biti drugačen"

V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov