Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
874 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov