Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
874 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov