Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Kako poteka proces repatriacije in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo?

V Slovenijo se v okviru repatriacije vračajo naši sonarodnjaki iz Venezuele, kar je prav gotovo dogodek, ki mu v vsej zgodovini naše države ni primerljivega. Zato smo večji del oddaje posvetili tej temi. Kako se življenje lahko zasuka v nepričakovano smer, v tem primeru proti vzhodu, pa nam je razložil Maik Namar, ki je odšel v Rusijo in se od tam vsaj za nekaj časa vrnil z ljubeznijo.

V Slovenijo je iz Venezuele, ki jo pesti huda gospodarska in politična kriza, dopotovala večja skupina slovenskih rojakov, ki so zaprosili za repatriacijo. Proces repatriacije Slovencev iz Venezuele sicer koordinira Urad za Slovence po svetu in ta teden so na uradu predstavili, kako proces poteka in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo. Več o tem Lili Brunec, ki je pred mikrofon povabila tudi nekatere rojake, ki so v okviru repatriacije prišli v Slovenijo.

Maik Namar je pred leti odšel v Rusijo, kjer pa se njegovi načrti niso izšli čisto tako, kakor je mislil, da se bodo. Vendar je vztrajal, spoznal tako Rusijo kot tudi Ruse in tam spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Lino. Tako je postal vsaj delno tudi Rus, čeprav sta se trenutno vrnila v Slovenijo. Maika sem vprašal, zakaj sta se odločila za ta korak in ali je Maik zdaj bolj Rus v Sloveniji kot Slovenec v Rusiji.

Še nekaj kratkih novic:

Rok za oddajo morebitnih olajšav pri davčni napovedi za leto 2019 poteče 5. februarja. Posamezniki, ki za daljši čas oziroma za stalno odidejo iz Slovenije, se štejejo za nerezidente Slovenije, ko pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, torej odjavijo uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenesejo center osebnih in ekonomskih interesov v tujino ter tudi sicer niso prisotni v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Taki posamezniki si morajo poleg ureditve odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene. Ta status lahko uredijo z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko najdejo na spletni strani FURS.

V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu so minuli petek odprli razstavo »Modro« mlade umetnice Tatjane Ratković Bosnić. Njeno prvo gostovanje v Sloveniji je plod uspešnega 20-letnega sodelovanja novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela in banjaluškega Društva Slovencev Republike Srbske “Triglav”. Društvi sodelujeta zlasti na področjih kulture in mladine ter tako promovirata in ohranjata slovenski jezik in kulturo Slovencev po svetu.

Za vse tiste, ki radi pišete, so na Slovenski izseljenski matici pripravili natečaj za kratko zgodbo z naslovom VINO LJUBEZNI in SOLZE SMEHA. Navodila za sodelovanje najdete na spletni strani Slovenske izseljenske matice.

In še obvestilo o letošnjem tradicionalnem srečanju Dobrodošli doma – na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa so objavili novico, da bo to letos potekalo julija v Ribnici.