Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Dve zgodbi z različnih koncev sveta, katerih skupni imenovalec so vrtovi.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – v prenesenem in v dobesednem smislu. To potrjujeta tudi prva sogovornika v tokratni oddaji – eden na Novi Zelandiji in drugi na Nizozemskem imata o vrtovih vseh vrst zanimivi zgodbi.
Nova Zelandija je približno tako daleč, da morate od tam doli iti še malo naprej. Nejc Čuk je odšel tja in se odločil, da tam tudi ostane. Kot Slovenec ima v marsičem prednost, saj je s seboj prinesel tudi zanesljivost in delavnost. Najprej me je zanimalo, ali smo Slovenci podobni hobitom, pravljičnim bitjem, ki so prav na Novi Zelandiji dobila kar šest svojih filmov.
Na Nizozemskem že dobro desetletje živi Uroš Malnaršič, predsednik Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Združenje bo prihodnje leto dopolnilo tri desetletja delovanja, poleg rednih dogodkov in druženj pa so odprti tudi za nove ideje in nove moči. Mojca Delač je sogovornika poklicala v mestece Almere na obrobju Amsterdama, kjer je poleg nižjih najemnin kot v centru nizozemske prestolnice, na voljo tudi prostor za vrt. Skupaj s soprogo tam z veseljem pridelujeta solato, paradižnik, jabolka in še kaj. Tudi to pomeni vez s Slovenijo, pravi Uroš Malnaršič. Vezi s Slovenijo pa seveda na različne načine obujajo tudi v združenju.
Še nekaj kratkih novic:
V torek, 25. februarja ob 19. uri v Galeriji Lastovica v Pragi bodo javnosti prvič predstavili unikatne fotografije iz obdobja jugoslovanskega kraljestva tik pred izbruhom druge svetovne vojne, odkrite v nemškem potopisu iz poznih tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Ves izkupiček od prodaje bo šel v sarajevski sklad „Srce za otroke“, ki podpira otroke in njihove bližnje, prizadete za rakom. Razstava si bo mogoče ogledati do 17. marca letos, zbirko fotografij je pripravil Denis Šuško.
Violinistka Silva Katavić je obiskala rojake v Argentini. Z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, v kateri igra že skoraj trideset let, je imela priložnost nastopati v Buenos Airesu, Limi in Sao Paulu. Že prvo noč v Buenos Airesu je z novinarko in snemalcem RTV Slovenija obiskala milongo, ter bila ob tem posneta za oddajo “Čez planke”. Po končani turneji se je vrnila v Buenos Aires za skoraj dva tedna – zaradi tanga, poroča časopis Svobodna Slovenija.
Tudi letos je Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar organiziralo Slovenski kulturni dan, ki so ga organizirali v petek 14. februarja 2020 v multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Številni navzoči so enoglasno potrdili poročilo, ki ga je podala predsednica Darja Jusup. Organizirali bodo 12. likovno kolonijo, številne razstave, koncerte kulturnih društev iz Slovenije, predstavili slovenske dokumentarne filme in izdali štiri knjige.
V Nitri, enem izmed najpomembnejših mest zahodne Slovaške, je potekala otvoritev razstave SLOVensko-SLOVaška dimenzija, ki jo je Združenje SLO/SLO podprlo tudi v preteklosti. Otvoritve v Nitri se je udeležilo okrog 30 ljudi. Odprli so jo avtorji razstave, direktor muzeja in veleposlanik RS v Bratislavi, Gregor Kozovinc. Razstava, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca, prispeva h prepoznavnosti Slovenije in raziskuje razlike med Slovenijo in Slovaško na področju zgodovine, kulture in etnologije.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Dve zgodbi z različnih koncev sveta, katerih skupni imenovalec so vrtovi.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – v prenesenem in v dobesednem smislu. To potrjujeta tudi prva sogovornika v tokratni oddaji – eden na Novi Zelandiji in drugi na Nizozemskem imata o vrtovih vseh vrst zanimivi zgodbi.
Nova Zelandija je približno tako daleč, da morate od tam doli iti še malo naprej. Nejc Čuk je odšel tja in se odločil, da tam tudi ostane. Kot Slovenec ima v marsičem prednost, saj je s seboj prinesel tudi zanesljivost in delavnost. Najprej me je zanimalo, ali smo Slovenci podobni hobitom, pravljičnim bitjem, ki so prav na Novi Zelandiji dobila kar šest svojih filmov.
Na Nizozemskem že dobro desetletje živi Uroš Malnaršič, predsednik Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Združenje bo prihodnje leto dopolnilo tri desetletja delovanja, poleg rednih dogodkov in druženj pa so odprti tudi za nove ideje in nove moči. Mojca Delač je sogovornika poklicala v mestece Almere na obrobju Amsterdama, kjer je poleg nižjih najemnin kot v centru nizozemske prestolnice, na voljo tudi prostor za vrt. Skupaj s soprogo tam z veseljem pridelujeta solato, paradižnik, jabolka in še kaj. Tudi to pomeni vez s Slovenijo, pravi Uroš Malnaršič. Vezi s Slovenijo pa seveda na različne načine obujajo tudi v združenju.
Še nekaj kratkih novic:
V torek, 25. februarja ob 19. uri v Galeriji Lastovica v Pragi bodo javnosti prvič predstavili unikatne fotografije iz obdobja jugoslovanskega kraljestva tik pred izbruhom druge svetovne vojne, odkrite v nemškem potopisu iz poznih tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Ves izkupiček od prodaje bo šel v sarajevski sklad „Srce za otroke“, ki podpira otroke in njihove bližnje, prizadete za rakom. Razstava si bo mogoče ogledati do 17. marca letos, zbirko fotografij je pripravil Denis Šuško.
Violinistka Silva Katavić je obiskala rojake v Argentini. Z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, v kateri igra že skoraj trideset let, je imela priložnost nastopati v Buenos Airesu, Limi in Sao Paulu. Že prvo noč v Buenos Airesu je z novinarko in snemalcem RTV Slovenija obiskala milongo, ter bila ob tem posneta za oddajo “Čez planke”. Po končani turneji se je vrnila v Buenos Aires za skoraj dva tedna – zaradi tanga, poroča časopis Svobodna Slovenija.
Tudi letos je Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar organiziralo Slovenski kulturni dan, ki so ga organizirali v petek 14. februarja 2020 v multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Številni navzoči so enoglasno potrdili poročilo, ki ga je podala predsednica Darja Jusup. Organizirali bodo 12. likovno kolonijo, številne razstave, koncerte kulturnih društev iz Slovenije, predstavili slovenske dokumentarne filme in izdali štiri knjige.
V Nitri, enem izmed najpomembnejših mest zahodne Slovaške, je potekala otvoritev razstave SLOVensko-SLOVaška dimenzija, ki jo je Združenje SLO/SLO podprlo tudi v preteklosti. Otvoritve v Nitri se je udeležilo okrog 30 ljudi. Odprli so jo avtorji razstave, direktor muzeja in veleposlanik RS v Bratislavi, Gregor Kozovinc. Razstava, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca, prispeva h prepoznavnosti Slovenije in raziskuje razlike med Slovenijo in Slovaško na področju zgodovine, kulture in etnologije.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov