Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos se bodo Slovenci po svetu srečevali drugače

22.05.2020

Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.

Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev

Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi.  Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.

Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja  prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.

Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.

Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.

Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.

Še nekaj kratkih novic:

Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.

Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.

Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.


Slovencem po svetu

884 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Letos se bodo Slovenci po svetu srečevali drugače

22.05.2020

Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.

Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev

Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi.  Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.

Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja  prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.

Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.

Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.

Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.

Še nekaj kratkih novic:

Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.

Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.

Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.


13.09.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


06.09.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


30.08.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


23.08.2019

V tujino zaradi ljubezni

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


16.08.2019

Preplet zgodb rojakov iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta

Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.


09.08.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


02.08.2019

Na poročnem potovanju v Sloveniji

V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.


26.07.2019

Vrnitev domov je vedno lepa

Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.


19.07.2019

Preplet zgodb naših rojakov iz Amerike in Švice z utripom iz Slovenije

V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.


12.07.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


05.07.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


28.06.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


21.06.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


14.06.2019

Okrogla miza o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo

Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.


07.06.2019

Križišča predstavljajo odločilen del življenja

Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.


31.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


24.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


17.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


10.05.2019

Slovencem po svetu

Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.


03.05.2019

Zgodbe Slovencev iz Velike Britanije, Nizozemske in Argentine

V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.


Stran 14 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov