Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bulgarka junior quartet, Kožuh, Folk'avant in Brina trio.
Evropska radiodifuzna zveza – EBU združuje 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav s sedežem v Ženevi. Zveza med drugim skrbi za organizacijo in potek številnih glasbenih dogodkov, projektov in festivalov, kot je na primer Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, pa Evrovizijsko zborovsko tekmovanje, Pesem Evrovizije in tudi Evroradio folk festival. Slednji je bil letos že devetintrideseti, gostil pa ga je ruski radio Orpheus. Potekal je meseca maja v Moskvi. Enourne koncerte so prispevale glasbene skupine iz sedemnajst držav. Slovenijo je zastopala skupina Brina Trio. V oddaji bomo predstavili utrip festivala z odlomki izbranih koncertov. Slišali boste svojstvene interpretacije ter priredbe ljudskih pesmi in inštrumentalnih viž izbranih zasedb. Bolgarski Bulgarka junior quartet je zarezal s prodornimi glasovi in profesionalno izvedbo bolgarskega tradicijskega in prirejenega petja. Dobro počutje v svetu različnih glasb je le še stopnjevala poljska zasedba Kożuh in prepričala, da je moč ohraniti veščine starih, nešolanih, a mojstrskih izvajalskih praks, ki plesni metrum ustvarjajo z izoritmičnimi vzorci. Pravo nasprotje je čist, jasen in svetal zvok vokalnih harmonij švedske skupine Folk’avant. Kljub temu, da ste redni poslušalci oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi koncert slovenske zasedbe lahko že slišali, bomo odlomke s koncerta Brine tria dodali v skupno zvočnost letošnjega Euroradio folk festivala. Pripravlja Simona Moličnik.
347 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Bulgarka junior quartet, Kožuh, Folk'avant in Brina trio.
Evropska radiodifuzna zveza – EBU združuje 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav s sedežem v Ženevi. Zveza med drugim skrbi za organizacijo in potek številnih glasbenih dogodkov, projektov in festivalov, kot je na primer Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, pa Evrovizijsko zborovsko tekmovanje, Pesem Evrovizije in tudi Evroradio folk festival. Slednji je bil letos že devetintrideseti, gostil pa ga je ruski radio Orpheus. Potekal je meseca maja v Moskvi. Enourne koncerte so prispevale glasbene skupine iz sedemnajst držav. Slovenijo je zastopala skupina Brina Trio. V oddaji bomo predstavili utrip festivala z odlomki izbranih koncertov. Slišali boste svojstvene interpretacije ter priredbe ljudskih pesmi in inštrumentalnih viž izbranih zasedb. Bolgarski Bulgarka junior quartet je zarezal s prodornimi glasovi in profesionalno izvedbo bolgarskega tradicijskega in prirejenega petja. Dobro počutje v svetu različnih glasb je le še stopnjevala poljska zasedba Kożuh in prepričala, da je moč ohraniti veščine starih, nešolanih, a mojstrskih izvajalskih praks, ki plesni metrum ustvarjajo z izoritmičnimi vzorci. Pravo nasprotje je čist, jasen in svetal zvok vokalnih harmonij švedske skupine Folk’avant. Kljub temu, da ste redni poslušalci oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi koncert slovenske zasedbe lahko že slišali, bomo odlomke s koncerta Brine tria dodali v skupno zvočnost letošnjega Euroradio folk festivala. Pripravlja Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi in ljudski glasbi nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki so pogojevala njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družabna omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi spontano zapojejo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa le te ostajajo nosilke znakov časa, ki se v njih porodi in hkrati izraz velike svobode, ki jim daje umik od bremena družbenih sprememb. Ali je kaj novega na področju ljudske glasbe terena bomo odkrivali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi s pevkami Akademske folklorne skupine France Marolt, s članicami in člani Folklorne skupine Dragatuš in s pevci družine Miklavž. Z nami bo namreč nova bera zvočnih izdaj.
Ta deluje pod okriljem Ruske državne radiotelevizije vse od ustanovitve leta 1945. Sestavljajo ga glasbila kot so domre, balalajka, gusle, poseben tip harmonike – bajan, svojevrstno brenkalo, ki spominja na citre in drugo. Orkester uspešno združuje ljudsko tradicijo s tako rekoč vrhunsko izvajalsko prakso. Odlikujeta ga zvočna toplina in iskrivost. Orkestrski repertoar je razsežen, temelji pa na priredbah ruskih ljudskih pesemskih napevov in plesnih melodij ter ponarodelih skladb iz 19. stoletja. Orkester so vodili najvidnejši ruski dirigenti: Vladimir Fedosejev, Nikolaj Nekrasov (po katerem se je poimenoval) in zdaj Andrej Šljačkov. Orkester Nekrasov je 8. avgusta letos izvedel koncert na Ljubljanskem gradu, 10. avgusta pa na grajskem odru v Ribnici. Z njim je nastopila rusko-slovenska violinistka, članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Nadežda Tokareva. Posnetku koncerta in intervjuju z umetniškim vodjem orkestra Aleksandrom Maškovičem lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V oddaji bomo predvajali posnetek 2. dela koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Pripravlja Simona Moličnik.
V oddaji bomo predvajali posnetek koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Posnetek koncerta bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 24. in 31. julija 2018. Pripravlja Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Euroradio Folk festival je potekal v Moskvi, od sobote, 26. 5. 2018 do ponedeljka, 28. 5. 2018 v organizaciji ruskega radia Orpheus. Vsi koncerti so potekali v dvorani televizijskega stolpa Ostankino. S 50-minutnimi koncerti so sodelovale glasbene skupine iz 16. držav. Po vrsti kot so nastopile je seznam sledeč: Rusija, Estonija, Armenija, Švedska, Belorusija, Švica, Severna Koreja, Bolgarija, Poljska, Kitajska, Češka, Finska, Slovenija, Norveška, Španija in Turčija. Veliko dobre, akustične glasbe je bilo predstavljene, predvsem pa je bilo moč zaznati izjemno raznolikost izpovedi in glasbenega izraza s številnimi bolj ali manj tradicijskimi glasbili. Spreminjajoče se družbene okoliščine močno spreminjajo odnos do kakovostne pretekle glasbe pri posameznih narodih. Nekateri jo poenostavljajo zavoljo všečnosti, spet drugi - ti so na srečo v večini - so to stopnjo že prerasli in se vračajo nazaj k tisti glasbeni pestrosti, ki temelji na veščinah akustičnega podajanja. Letos sta z glasbenega vidika najbolj vznemirili zasedbi iz Severne Koreje in Kitajske, s kristalno čistim zvokom in z odlično pripravljenim celostnim nastopom.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Akademska folklorna skupina France Marolt je 70-letnico obstoja zaznamovala z glasbeno-plesno predstavo Nikrmana. Odvila se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in je sovpadla v Teden ljubiteljske kulture ter v Evropsko leto kulturne dediščine. Staroverska prasila Nikrmana in z njo povezana obredja so bila v vsebinskem jedru štirih koreografij različnih avtorjev: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo in Rog obilja. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, avtor glasbenih priredb Klemen Bojanovič, avtor plesne predstave in režiser pa dr. Tomaž Simetinger. V oddaji bomo predvajali drugi del glasbenega posnetka, zadnji dve koreografiji. Odrsko dogajanje pa bo z besedo pospremil dr. Tomaž Simetinger. Pripravlja Simona Moličnik
Neveljaven email naslov