Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo!

Premena leta je sicer mimo, obrnili smo koledar in pišemo novo letnico. Obdobje, v katerem zaživi tista enkratna pesem, ki je ni moč doživeti nikjer drugje kot pred hišnim pragom, pa še traja. Čeprav smo vam v tem času v posluh ponudili že precej raznolikih kolednic in predstavili različne koledniške šege, bomo to daljnosežno izročilo osvetlili tudi v drugi oddaji mladega leta. V preteklih dneh so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili zgodovinsko pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Po zapisih in strokovnih priporočilih etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem.

Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Pretrese dejstvo, ko eden od kolednikov, sicer profesor glasbe, vzklikne: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo!« V želji, da del vzdušja prenesemo na vas, vabimo v družbo glasbe, ki zacveti zgolj v tem mrzlem zimskem času, potem pa za eno leto utihne. A na tak način – s preoblikovanji seveda – vztraja vse od predkrščanskih »kalendae«.