Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Stou lejt majoša v Gančanih
30. aprila 1919 je skupina petih fantov v prekmurski vasi Gančani postavila prvega majoša v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Po stotih letin, 30. aprila 2019, skupina fantov iz Gančanov postavlja stotega, visokega in lepo okrašenega majoša. Dogodek vsako leto ustvari odlično vzdušje ob zvokih domačih muzikašev. Namreč prav iz Gančanov izhajajo številni odlični ljudski muzikaši, pa tudi glasbeniki umetnih zvrsti. V Gančanih je torej postavljen stoti majoš, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi pa se zdaj osredotoča na glasbo prekmurskih muzikašev.
»’Primitivne umetnosti’ smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli ‘zbirati’. ‘Ščitimo’ ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, kjer razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skorajda pol stoletja je minilo od Levijevega razmišljanja, dejstvo pa je, da prav zavest o zaščiti ohranja pri življenju tako etnološke kot tudi etnoglasbene osamelce. Letošnje leto je Prekmurje v znamenju obletnic, zato je tudi pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskujemo jo tudi v oddaji ter napovedujemo junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, pred tem pa na ogled postavljamo posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
357 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Stou lejt majoša v Gančanih
30. aprila 1919 je skupina petih fantov v prekmurski vasi Gančani postavila prvega majoša v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Po stotih letin, 30. aprila 2019, skupina fantov iz Gančanov postavlja stotega, visokega in lepo okrašenega majoša. Dogodek vsako leto ustvari odlično vzdušje ob zvokih domačih muzikašev. Namreč prav iz Gančanov izhajajo številni odlični ljudski muzikaši, pa tudi glasbeniki umetnih zvrsti. V Gančanih je torej postavljen stoti majoš, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi pa se zdaj osredotoča na glasbo prekmurskih muzikašev.
»’Primitivne umetnosti’ smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli ‘zbirati’. ‘Ščitimo’ ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, kjer razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skorajda pol stoletja je minilo od Levijevega razmišljanja, dejstvo pa je, da prav zavest o zaščiti ohranja pri življenju tako etnološke kot tudi etnoglasbene osamelce. Letošnje leto je Prekmurje v znamenju obletnic, zato je tudi pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskujemo jo tudi v oddaji ter napovedujemo junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, pred tem pa na ogled postavljamo posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Neveljaven email naslov